Jedro

Opravljanje občasnih prevozov gasilskih cistern prostovoljnega gasilskega društva na popravila in servisiranje, ne pomeni, da vožnja motornega vozila CE kategorije predstavlja za storilca osnovni poklic.

Izrek

Pritožba storilca se kot neutemeljena zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso, ki jo bo odmerilo prvostopenjsko sodišče.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje storilcu prekrška izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki so bile vanj vpisane na dan 24. 11. 2008, ko je storil prekršek, s katerim je presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, ter mu naložilo v plačilo sodno takso.

Proti takšnemu sklepu se pritožuje storilec, ki v pritožbi navaja, da obžaluje prekršek, ki ga je storil z B kategorijo in prosi, če mu sodišče pusti CE kategorijo, da bi lahko še naprej v sili pomagal gasilskemu društvu. Opravil je usposabljanje za varno vožnjo, na podlagi katerega so mu bile izbrisane 4 kazenske točke in če je možno še kakšno usposabljanje, prosi, da se ga napoti tudi na to.

Pritožba ni utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb in v skladu z uradnim preizkusom po 159. čl. Zakona o prekrških (ZP-1) je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je po pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča storilcu bilo s štirimi odločbami o prekršku (eno odločbo o prekršku in enim plačilnim nalogom PP R. S., enim plačilnim nalogom PP S. B. in eno sodbo o prekršku Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah), ki so postale pravnomočne v času od 3. 11. 2007 do 2. 9. 2009, bilo izrečenih skupno 24 kazenskih točk zaradi treh prekrškov storjenih z motornimi vozili B kategorije in enega prekrška storjenega z motornim vozilom C kategorije. Nadalje je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je storilec opravil izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo in so mu bile na podlagi tega dne 17. 9. 2009 iz skupne evidence kazenskih točk izbrisane 4 kazenske točke, ter je tako na dan izdaje izpodbijanega sklepa imel v skupni evidenci kazenskih točk vpisanih 20 kazenskih točk. Ob takšnih ugotovitvah je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na podlagi 202a. čl. ZP-1 izdalo izpodbijani sklep, saj je v III. odst. 22. čl. ZP-1 določeno, da vozniku, ki v obdobju treh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki jih je imel vpisane v vozniško dovoljenje na dan, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel ali presegel predpisano število kazenskih točk. Iz citiranega besedila III. odst. 22. čl. ZP-1 jasno izhaja, da sodišče mora izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije, ki so bile vpisane vanj na dan storitve prekrška, s katerim je storilec dosegel predpisano število kazenskih točk. V skladu s V. odst. 22. čl. ZP-1 in V. odst. 235. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) lahko sodišče vozniku, za katerega je vožnja motornega vozila osnovni poklic, ne izreče prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorijo motornih vozil, s katero opravlja osnovni poklic, razen če je z vozilom te kategorije dosegel ali presegel tretjino kazenskih točk, predpisanih za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ali storil prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk. Iz potrdila Prostovoljnega gasilskega društva R., ki ga je storilec priložil k pritožbi, izhaja, da storilec občasno opravlja prevoze gasilskih cistern na popravila in servisiranje, in sicer takrat, ko šoferji, ki so člani društva, in imajo vozniški izpit ustrezne kategorije, zaradi službenih ali drugih obveznosti tega ne morejo opraviti sami. Na podlagi takšnega potrdila in podatka v overjeni fotokopiji sodbe o prekršku Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah z dne 19.8.2009 (l. št. ... spisa), da je storilec brezposeln, je mogoče zanesljivo zaključiti, da vožnja motornega vozila CE kategorije ne predstavlja za storilca osnovni poklic, zato uporaba določbe V. odst. 235. čl. ZVCP-1 v obravnavanem primeru ne pride v poštev. V zvezi s pritožbenimi prošnjami za ponovno napotitev na kakšno usposabljanje za varno vožnjo pa pritožbeno sodišče poudarja, da to ni možno, saj je v II. odst. 189. čl. ZVCP-1 izrecno določeno, da se vozniku po uspešno zaključenem seminarju izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo (na katerega pa storilca ob pogoju, da je dosegel najmanj 13 in ni presegel 17 kazenskih točk, napoti organ, ki vodi evidenco o kazenskih točkah, to pa je Ministrstvo za pravosodje RS in ne sodišče) enkrat v dveh letih, izbrišejo iz evidence 4 kazenske točke. Ker iz podatkov v spisu, ki jim pritrjuje tudi storilec v pritožbi, izhaja, da je na takšno usposabljanje bil napoten in ga je opravil v času od 8. 9. 2009 do 15. 9. 2009 ter so mu 17. 9. 2009 na tej podlagi bile iz skupne evidence kazenskih točk izbrisane 4 kazenske točke, do ponovnega izbrisa kazenskih točk ne bi bil upravičen še nadaljnji dve leti.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo storilca kot neutemeljeno zavrnilo in je v skladu s III. odst. 163. čl. ZP-1 sklep sodišča prve stopnje v celoti potrdilo, saj tudi v okviru uradnega preizkusa po čl. 159 ZP-1 ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti.

Ker storilec s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi čl. 147 ZP-1 odločilo, da je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso, ki jo bo s posebnim plačilnim nalogom odmerilo prvostopenjsko sodišče (III. odst. 34. čl. Zakona o sodnih taksah - ZST-1).