U-I-362/96

23.9.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Lidije Hvalec iz Ljubljane na seji dne 13. septembra 1998

s k l e n i l o :

Pobuda za oceno ustavnosti 91. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91, 13/93, 9/94 - odl. US, 21/94, 29/95, 23/96, 24/96 - odl. US in 44/96 - odl. US) in Pravilnika pogojih in merilih za pridobitev socialnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 56/93 in 73/95) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pobudnica navaja, da že več kot sedem let oddaja vloge za najem socialnega stanovanja, njen stanovanjski problem pa še vedno ni rešen. Prijavila se je tudi na razpis Stanovanjskega sklada, na katerem pa je izpadla s prednostne liste, ker je stara 35 let in ne do 30 let, kot to določa 19. člen Pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem. Navaja tudi, da že več kot 7 let ni bilo nobenga javnega razpisa. Meni, da je prednostni kriterij "mlada družina", določen v izpodbijanih predpisih, v nasprotju s 14. in 22. členom Ustave.

2.Ustava v 53. členu določa, da država varuje družino in ustvarja za to varstvo potrebne razmere. Po 78. členu ustvarja država možnosti, da si lahko državljani pridobijo primerno stanovanje. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76 in 1/89 - v nadaljevanju: ZZZDR) v 2. členu določa, da družina zaradi koristi otrok uživa posebno družbeno varstvo. Določbe Ustave in ZZZDR ne zagotavljajo nekih določenih pravic družine. Iz navedenih določb izhaja le obveznost države, da ustvarja pogoje in možnosti za uresničevanje varstva družine. Zakonodajalec je v Stanovanjskem zakonu v ta namen določil več ukrepov, med drugim pa je opredelil tudi pogoje za najem socialnih stanovanj, ki so namenjena socialnim upravičencem.

3.Stanovanjski zakon v 100. členu določa, da so upravičeni do dodelitve socialnih stanovanj v najem državljani Republike Slovenije, katerih skupni prihodek na člana družine ne presega višine, ki jo za upravičenost do denarnega dodatka določajo predpisi s področja socialnega varstva. Zakon je poleg t.i. vstopnega pogoja v 100. členu taksativno določil še splošne pogoje (člen 101), merila, ki vplivajo na obseg in časovno prednost pri pridobitvi socialnega stanovanja v najem (prvi odstavek 102. člena) ter prednostne kriterije pri reševanju vlog za pridobitev socialnega stanovanja v najem, ki jih morajo izpolnjevati državljani, da so upravičeni do pridobitve najema socialnega stanovanja (drugi odstavek 102. člena). Med slednjimi določa, da imajo prednost družine z več otroki, družine z manjšim številom zaposlenih, mlade družine, invalidi in družine z invalidnim članom. Merila za dodelitev socialnih stanovanj pa je po pooblastilu iz 103. člena SZ s Pravilnikom o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 18/92) predpisal minister, pristojen za socialne zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za stanovanjske zadeve.

Pravilnik določa merila za dodelitev socialnih stanovanj v najem in točkovnik za njihovo vrednotenje. V prvi alinei 8. člena je opredeljeno, da ima prednost pri dodelitvi socialnega stanovanja družina, v kateri roditelja nista starejša od 30 let (mlada družina), ter ovrednoten ta kriterij s 60 točkami. S Pravilnikom je v 9. členu tudi določeno, da lahko občinski upravni organ s svojimi akti določi 20-odstotno odstopanje od vrednosti, določenih v točkovniku, upoštevaje posebne razmere v občini. Predsednik upravnega odbora Stanovanjskega sklada ljubljanskih občin je izdal Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev socialnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 56/93 in 73/95) ter v izpodbijani določbi prve alinee 19. člena določil, da ima prednost pri dodelitvi socialnega stanovanja družina, v kateri roditelja nista starejša od 30 let (mlada družina), ter ovrednotil ta kriterij s 72 točkami.

4.Očitek pobudnice, da je določba prve alinee 19. člena Pravilnika v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) in načelom enakega varstva pravic (22. člen Ustave), ni utemeljen. Ta določba namreč le povzema opredelitev pojma mlada družina iz 8. člena Pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem. Pristojnost ministra, pristojnega za socialne zadeve, da v soglasju z ministrom, pristojnim za stanovanjske zadeve, določi merila za opredelitev pojma mlade družine, pa je, kot je bilo zgoraj navedeno, določil Stanovanjski zakon (103. člen). Načelo legalitete, ki v demokratičnem pravnem redu določa razmerje med zakonodajno in izvršilno vejo oblasti, z določitvijo takega pooblastila ni bilo kršeno.

5.Takšna ureditev ni v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom. Že v odločbi št. U-I-23/94 (OdlUS III,111) in v odločbi U-I- 77/95 (OdlUS IV, 76) je odločilo, da to načelo normodajalcu ne preprečuje, da v mejah svoje pristojnosti določa kriterije, po katerih bo določena podobna dejanska stanja med seboj razlikoval in na njih vezal različne pravne posledice. Tovrstno razločevanje, s katerim normodajalec zasleduje dopustne cilje, je bistvena sestavina normodajne pristojnosti. V tem okviru je tudi določitev starosti 30 let kot enega od meril za opredelitev pojma mlade družine razumna glede na zasledovani cilj.

6.Izpodbijana določba Pravilnika prav tako ni v nasprotju z 22. členom Ustave, ki določa, da mora biti vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil. Izpodbijana določba sploh ne ureja varstva pravic v konkretnih postopkih in zato ne posega v to pobudničino pravico. Kolikor pa bo pobudnica menila, da ji je bila v konkretnem postopku odločanja o njenih pravicah kršena pravica iz 22. člena, bo lahko ob izpolnjevanju zakonskih pogojev uveljavljala to kršitev pred Ustavnim sodiščem z ustavno pritožbo.

7.Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo za oceno ustavnosti 91. člena SZ, saj se ta določba ne nanaša na oddajo socialnih stanovanj v najem, temveč določa krog uporabnikov sredstev Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. dr. Lovro Šturm ter sodnici in sodniki dr. Miroslava Geč - Korošec, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, Franc Testen, dr. Lojze Ude, dr. Dragica Wedam - Lukič in dr. Boštjan M. Zupančič . Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Šturm.

P r e d s e d n i k : dr. Lovro Šturm