Jedro

Upnikovo pooblastilo je bilo zadosti konkretizirano splošno pooblastilo po prvem in drugem odstavku 76. člena Obligacijskega zakonika. Ni bilo sporno, da je sklepanje posojilnih pogodb spadalo v redno poslovanje upnika.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Dolžnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti upniku 428,40 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika (I. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da je dolžan v osmih dneh od vročitve sklepa povrniti upniku nadaljnje izvršilne stroške 522,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Sklenilo je še, da dolžnik sam trpi svoje stroške ugovornega postopka (III. točka izreka). Ugotovilo je, da ni sporno, da sta posojilno pogodbo št. 3023-055/2021-15691 z dne 14. 1. 2021 in kasnejši notarski zapis SV 47/2021 z dne 14. 1. 2021 v imenu upnika res podpisali različni osebi. Sporno je ali je zaradi tega notarski zapis kot izvršilni naslov neveljaven. Udeleženec pravnega posla je bila pravna oseba, to je upnik, ki v pravnem prometu vedno deluje preko zakonitih zastopnikov ali pooblaščenih oseb. Iz pooblastila SV 28/18 z dne 15. 1. 2018, izdanega v obliki notarskega zapisa, izhaja, da je bil pooblaščenec pooblaščen, da v imenu in za račun upnika med drugim sklepa in podpisuje posojilne pogodbe in vse druge pravne posle v zvezi z zavarovanjem denarnih terjatev v obliki notarskega zapisa ali neposredno izvršljivega notarskega zapisa. S tem je bil pooblaščenec s strani upnika pooblaščen za dejanje, ki ga je opravil 14. 1. 2021 pri notarki - da je potrdil vsebino posojilne pogodbe in soglašal z njeno pretvorbo v neposredno izvršljiv notarski zapis. Ker je pooblaščenec deloval znotraj meja veljavnega pooblastila, ki je bilo preverjeno s strani notarke, posebna naknadna odobritev (ratifikacija), ni bila potrebna. Notarski zapis SV 47/2021 z dne 14. 1. 2021 je veljaven in neposredno izvršljiv notarski zapis. Ker je ugovorni razlog neveljavnosti izvršilnega naslova neutemeljen, je neutemeljen posledični ugovor zastaranja.

2.Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da pooblastilo ne vključuje pooblastila za pripoznavo tujega podpisa ali opravo naknadne odobritve (ratifikacije) zasebne listine v imenu upnika. Pooblastilo zajema zgolj sklepanje in podpisovanje posojilnih pogodb ter drugih zavarovalnih poslov, ne potrjevanja že obstoječih podpisov na zasebnih listinah ali podajo izjav volje, ki so konstitutivni del solemnizacije zasebne listine. Zato ni mogel opraviti potrditve podpisa niti naknadne odobritve, ki bi nadomestila manjkajočo navzočnost podpisnika zasebne listine. Posledično posojilna pogodba ni bila veljavno potrjena kot del notarskega zapisa, kar pomeni, da je bila vključena zgolj kot priloga brez pravnega učinka, ki je zakonsko predviden za solemnizirano listino. Ker terjatev iz posojilne pogodbe ni ugotovljena z izvršilnim naslovom, zanjo ne velja 10-letni zastaralni rok, ampak splošni 3-letni za terjatve iz gospodarskih pogodb. Upnikova terjatev je ob vložitvi predloga že zastarana.

3.Upnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščenki navaja, da je bil pooblaščenec pooblaščen, da sklepa in podpisuje posojilne pogodbe ter druge pravne posle v zvezi z zavarovanji denarnih terjatev, pri čemer sklenitev posojilne pogodbe v notarskem zapisu z namenom doseganja neposredne izvršljivosti predstavlja posel, ki je v širšem pomenu besede namenjen zavarovanju denarne terjatve iz posojilne pogodbe, saj ima za posledico bistveno hitrejši način poplačila terjatve v primeru, da dolžnik ne izpolnjuje obveznosti iz posojilne pogodbe v roku. Ker je kot pooblaščenec deloval znotraj meja veljavnega pooblastila, ki je bilo ustrezno preverjeno s strani notarke, posebna naknadna odobritev ni bila potrebna. Neutemeljene so pritožbe navedbe, da je bila upnikova terjatev ob vložitvi predloga za izvršbo že zastarana, saj zanjo velja 10-letni zastaralni rok.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Dolžnik pretežno ponavlja ugovorne trditve. Nanje je popolno in pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje.

6.Ni sporno, da sta posojilno pogodbo št. 3023-055/2021-15691 z dne 14. 1. 2021 in kasnejši notarski zapis SV 47/2021 z dne 14. 1. 2021 v imenu upnika res podpisali različni osebi (7. točka obrazložitve sklepa). Tudi ni sporna vsebina pooblastila pooblaščenca, da v imenu in za račun upnika med drugim sklepa in podpisuje posojilne pogodbe in vse druge pravne posle v zvezi z zavarovanjem denarnih terjatev v obliki notarskega zapisa ali neposredno izvršljivega notarskega zapisa (10. točka obrazložitve sklepa).

7.Dolžnik neutemeljeno navaja, da je bila kljub takšnemu pooblastilu potrebna izrecna naknadna odobritev (ratifikacija) listine, da to pooblastilo ne vključuje pooblastila za pripoznavo tujega podpisa ali za opravo naknadne odobritve (ratifikacije) zasebne listine v imenu upnika, da zajema zgolj sklepanje in podpisovanje posojilnih pogodb ter drugih zavarovalnih poslov, ne potrjevanja že obstoječih podpisov na zasebnih listinah ali podaje izjav volje. Za sklenjeni pravni posel ni takšne zakonske zahteve. Upnikovo pooblastilo je bilo zadosti konkretizirano splošno pooblastilo po prvem in drugem odstavku 76. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ). Oba določata, da so pooblaščencu dovoljeni samo tisti pravni posli, za katere je pooblaščen. Pooblaščencu, ki ima splošno pooblastilo, so dovoljeni samo pravni posli, ki spadajo v redno poslovanje. Ni bilo sporno, da je sklepanje posojilnih pogodb spadalo v redno poslovanje upnika. Če bi notarka ugotovila, da pooblaščenec ne bi imel ustreznega pooblastila, ne bi potrdila notarskega zapisa. Notarka je zato ob sklepanju notarske listine sledila 2. točki prvega odstavka 43. člena Zakona o notariatu (v nadaljevanju: ZN), ki določa, da mora notarski zapis vsebovati: priimek in ime, rojstne podatke in prebivališče udeležencev pravnega posla, njihovih pooblaščencev, zapisnih prič in tolmačev; če so udeleženci pravnega posla pravne osebe, pa njihovo ime in sedež ter ime in priimek predstavnika ali pooblaščenca. Spoštovala je tudi tretji odstavek 50. člena ZN, po katerem notarski zapis in pripojeno zasebno listino podpišejo osebe iz 2. točke prvega odstavka 43. člena tega zakona in notar, ki na notarski zapis odtisne svoj žig ali pečat.

8.Pritožbene navedbe, da sklepanje posojilne pogodbe terja osebno potrditev lastnoročnega podpisa, da to lahko opravi izključno podpisnik zasebne listine, nasprotujejo institutu pooblastila iz 74. člena OZ.

9.Sodišče prve stopnje je v zaključku sklepa pravilno zavrnilo ugovor zastaranja, ker ne gre za 3-letni po 349. členu OZ, temveč za 10-letni zastaralni rok iz 356. člena OZ, ki še ni potekel (13. točka obrazložitve sklepa).

10.V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

11.Dolžnik ni uspel s pritožbo, upnikovi stroški za odgovor so bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ. Sodišče druge stopnje mu je priznalo nagrado za sestavo odgovora 700 točk po 7. točki tarifne št. 31 Odvetniške tarife, 2 % materialnih stroškov. Skupaj znašajo 428,40 EUR.