Jedro

Tožnica se v tožbi zmotno sklicuje, da je v zemljiški knjigi za njeno stanovanje vpisana izmera 33 m2, kar naj bi pri odločanju zavezovalo prvostopenjski organ. Površina nepremičnine ni zemljiškoknjižni podatek – v zemljiško knjigo se nepremičnine vpišejo z identifikacijskim znakom, kot so vpisane v katastru, temveč katastrski podatek. Zato prvostopenjski organ ni vezan na podatek o površini, kot (če) je vpisan v zemljiški knjigi, temveč obratno, sodišče mora upoštevati podatek, kot je vpisan v katastrski evidenci. Prav z namenom, da bo pravilno identificirana nepremičnina, za katero se v zemljiški knjigi vpiše lastninska pravica, je bilo v pravdni zadevi tožnici naloženo, da dopusti izdelavo elaborata za spremembo podatkov katastra stavb glede pomožnega prostora – kurilnice v izmeri 7,89 m2, ki je skupni del stavbe. Prvostopenjski organ pa je pravno podlago za izvedbo spremembe podatkov v katastru stavb imel v 85., 86., 89. in 90. členu ZEN.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Geodetska uprava RS, Območna geodetska uprava Ljubljana (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom odločila, da se stavba s številko 1695-4589 z naslovom ..., ki je povezana s parcelo 234/519 v katastrski občini …, vpiše v kataster stavb (1. točka izreka); stavbi in delom stavbe določila številke, površine in dejansko rabo, delom stavbe pa tudi številke stanovanja in poslovnega prostora (2. točka izreka); del stavbe s številko ... razdelila na del stavbe s številko … in del stavbe s številko ... in spremenjenim delom stavbe določila identifikacijske številke, površine in dejansko rabo (3. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je 15. 9. 2010 upravnik stavbe preko pooblaščenega podjetja vložil zahtevo za vpis stavbe z naslovom ..., o kateri je odločila s sklepom z dne 8. 4. 2011. Po odpravi tega sklepa odloča v ponovljenem postopku. Upravni organ ugotavlja, da so bili posamezni deli stavbe (ne pa še stavba kot celota) z identifikacijskimi številkami od 1 do 14 že vpisani na podlagi Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavb v zemljiško knjigo. Del stavbe z identifikacijsko številko 14 in površino 33,0 m2 je bil v kataster stavb in posledično v zemljiško knjigo (pod 14.E) vpisan na podlagi potrdila geodetske uprave št. 90332-01102/2004 z dne 26. 8. 2004. V ponovljenem postopku je v skladu z napotilom drugostopenjskega organa in v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2993/2009 z dne 18. 2. 2010, iz katere izhaja, da je kurilnico (sporen prostor v izmeri 7,9 m2) šteti za skupen del večstanovanjske zgradbe, predlagatelj predložil elaborat sprememb podatkov katastra stavb. Prvostopenjski organ ugotavlja, da elaborat sprememb vsebuje podatke, ki jih predpisuje Pravilnik o vpisih v kataster stavb (v nadaljevanju Pravilnik) v 20. in 23. členu in pogoje iz drugega odstavka 145. člena v povezavi s 84. in 95. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN), zato se zahtevi za vpis ugodi.

2. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zoper prvostopenjski sklep zavrnil. Ocenil je, da je prvostopenjski organ spremembo katastrskih podatkov izvedel skladno s sodno odločbo, tožničine ugovore pa ocenil za neutemeljene.

3. Tožnica v tožbi navaja, da je izpodbijana odločitev v nasprotju s podatki zemljiške knjige, kjer je na njenem stanovanju še vedno vpisana izmera 33 m2, vknjižba pa je bila opravljena na podlagi veljavnega etažnega načrta. Zatrjuje, da je kupila dva prostora, št. 7 in 8, po skici prodajalca v skupni izmeri 32,99 m2. Spremenjen etažni načrt se ne ujema z dejanskim stanjem, poleg tega je bil elaborat popravljen brez njenega soglasja. Kot izhaja iz zapisnika obravnave z dne 17. 3. 2010, tožnica ni bila prisotna in ni dala soglasja za spremembo načrta etažne lastnine. Sicer pa so velika razhajanja med načrtom in izmerami v izpodbijanem sklepu. Kot izhaja iz popisa površin prvotnega načrta je imela stavba koristne površine v vseh etažah 369,50 m2, od tega v pritličju skupnih prostorov 86,2 m2, v prvem nadstropju 43,4 m2 in v drugem nadstropju 32,90 m2. Po izpodbijanem sklepu ima stavba neto površine 456,1 m2. Iz priloženih načrtov posameznih etaž izhaja, da so bili tudi drugi skupni prostori prodani posameznim lastnikom in so sedaj sestavni deli njihovih stanovanj, kot je to v primeru bivše kurilnice v izmeri 7,9 m2. Tožnica meni, da je Okrožno sodišče v Ljubljani napačno ugotovilo, da je sporni prostor v izmeri 7,9 m2 skupni del stavbe in se ni opredelilo o pravnem naslovu, po katerem naj bi solastniki pridobili na njem solastninsko pravico, saj v njihovih kupnih pogodbah ni navedeno, da bi kdo kupil prostor št. P 8. To je bil skupni prostor po prvotnem načrtu, vendar je prodajalec večino skupnih prostorov prodal, da je iztržil višjo kupnino. Prostor P 8 je izrecno naveden v njeni pogodbi. Tudi v obvestilu Stanovanjskega sklada z dne 21. 8. 200 glede spremembe kreditiranja je navedeno, da je predmet prodaje P 7 in P 8. Iz dopisa družbe A., d.o.o. z dne 15. 7. 2002 izhaja, da je skica, ki je bila priložena h kupoprodajnim pogodbam, izdelana za potrebe prodajnih pogodb. Prodajalec ni nikoli izpodbijal pravilnosti njene pogodbe. Tožnica je plačevala obratovalne stroške za 32,99 m2. Stališče sodišča, da solastniki potrebujejo prostor za centralno kurjavo, ni pravilno, saj so si uredili vsak svojo centralno kurjavo in so odžagali cevi ogrevanja od skupne peči. Tožnica je bila v dobri veri, da je kupila tudi prostor P 8, ki ga je dobila tudi v posest in je dajala ključe drugim uporabnikom, dokler si niso uredili svoje centralne kurjave. Predlaga, da sodišče prvostopenjski sklep odpravi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Stranka z interesom, etaži lastniki stanovanj v stavbi ..., v odgovoru na tožbo pritrjujejo izpodbijani odločitvi. Navajajo, da je bilo na Okrožnem sodišču v Ljubljani dokazano, da je sporni prostor skupna last. 5. Tožnica v pripravljalni vlogi prereka navedbe stranke z interesom v odgovoru na tožbo. Sklicuje se na dopis z dne 15. 7. 2006, s katerim je takratni upravnik opozoril etažne lastnike, da je ona lastnica pomožnega prostora. Vztraja pri tožbi.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Izpodbijani sklep je bil izdan v postopku, v katerem se je odločalo o vpisu stavbe na naslovu ..., v kataster stavb ter o vpisu sprememb podatkov katastra stavb. Tožnica sklep o vpisu po vsebini izpodbija v delu, s katerim je bilo odločeno o spremembi vpisanih podatkov, konkretno o spremembi dela stavbe s številko ... (njenega stanovanja) tako, da se je razdelil v del s številko ..., v površini 25,11 m2 s stanovanjsko rabo in del s številko ..., v površini 7,9 m2 z nestanovanjsko rabo.

8. Upravni organ se je v odločitvi skliceval na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2993/2009 z dne 18. 2. 2010, izdano o pritožbi zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1594/2007 z dne 2. 4. 2009, s katero je sodišče odločalo o vknjižbi lastninske pravice na delu stavbe z identifikacijsko številko 14.E. Prvostopna sodba je postala pravnomočna v delu, v katerem je sodišče toženi stranki v pravdnem postopku (tožnica v postopku v upravnem sporu) naložilo dopustitev izdelave elaborata za spremembo podatkov katastra stavb glede spremembe dejanske rabe pomožnega prostora v izmeri 7,89 m2, ki je v etažnem načrtu tožene stranke, potrjenem s strani Geodetske uprave RS z dne 18. 5. 2004 vpisan kot pomožni prostor na obrazcu EN 3 g, tako, da ta prostor predstavlja skupni del stavbe vseh etažnih lastnikov … in sicer kot kurilnica ter na podlagi takšnega elaborata dopustiti vpis pomožnega prostora na podlagi pravnomočne odločbe GURS kot skupnega dela stavbe v osnovni vložek 4136 k.o. ..., pri katerem je vpisana solastninska pravica v korist vsakokratnih lastnikov. V upravnem geodetskem postopku je v smislu navedene sodbe upravni organ na podlagi spremenjenega elaborata, za katerega je ugotovil, da izpolnjuje zahteve po Pravilniku o vpisih v kataster stavb, izdal izpodbijani sklep.

9. Tožnica se v tožbi zmotno sklicuje, da je v zemljiški knjigi za njeno stanovanje vpisana izmera 33 m2, kar naj bi pri odločanju zavezovalo upravni organ. Površina nepremičnine ni zemljiškoknjižni podatek – v zemljiško knjigo se nepremičnine vpišejo z identifikacijskim znakom, kot so vpisane v katastru (12. člen, 5. točka prvega odstavka 3. člena Zakona o zemljiški knjigi), temveč katastrski podatek (5. točka prvega odstavka 73. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin). Zato ni upravni organ vezan na podatek o površini, kot (če) je vpisan v zemljiški knjigi, temveč obratno, sodišče mora upoštevati podatek, kot je vpisan v katastrski evidenci (23. člen Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi). Prav z namenom, da bo pravilno identificirana nepremičnina, za katero se v zemljiški knjigi vpiše lastninska pravica, je bilo v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1594/2007 tožnici naloženo, da dopusti izdelavo elaborata za spremembo podatkov katastra stavb glede pomožnega prostora – kurilnice v izmeri 7,89 m2, ki je po presoji sodišča skupni del stavbe. Upravni organ pa je pravno podlago za izvedbo spremembe podatkov v katastru stavb imel v 85., 86., 89. in 90. členu ZEN.

10. Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na veljavnost kupne pogodbe, s katero je tožnica kupila svoje stanovanje, niso predmet tega postopka, temveč jih je presojalo pravdno sodišče, na odločitev katerega je bil upravni organ vezan. Zato se tudi sodišče v tej sodbi do njih ne opredeljuje.

11. Tožnica se tudi ne more sklicevati na etažni načrt, na podlagi katerega je bilo leta 2004 v katastru stavb njeno stanovanje vpisano z izmero 33 m2, saj je bilo v pravdnem postopku ugotovljeno, da ta načrt ne ustreza pravnemu in dejanskemu stanju nepremičnine v naravi in se je prav zaradi tega vodil postopek spremembe vpisa katastrskih podatkov. Njen očitek, da ni bila prisotna na obravnavi 17. 3. 2010, se ne nanaša na postopek, v katerem je bil izdan izpodbijani sklep, temveč na postopek, končan s sklepom z dne 8. 4. 2011, ki ga ni izpodbijala. Izdelava spremenjenega elaborata, potrjenega 15. 10. 2012, ki je bil podlaga za izpodbijani sklep, pa je po vsebini evidentiranje sprememb v katastru stavb na podlagi sodnih postopkov (8. člen ZEN), v zvezi s čemer novi ugovori v upravnem postopku niso dovoljeni. Da elaborat sprememb ne bi bil izdelan tako, kot je določilo sodišče, pa tožnica tudi ne ugovarja.

12. Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

13. O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.