Jedro

Izvršba se ne ustavi avtomatično, ko nastopijo pogoji iz 1.odst. 95. čl. ZIZ, temveč jo mora s konstitutivnim sklepom ustaviti sodišče. Upnik lahko v vmesnem času med (neuspešno) drugo dražbo in izdajo sklepa o ustavitvi predlaga še nova izvršilna sredstva ali predmete in s tem prepreči ustavitev izvršbe.

Poročilo izvršitelja o opravi dražbe je javna listina, zato upnikove trditve o tem, da se dražba sploh ni opravila, niso izkazane.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam nosi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo, ker je bila tudi druga dražba dolžničinih premičnih stvari neuspešna (95. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Ker so pogoji za ustavitev nastopili dne 2.3.1999, je upnikova vloga za nadaljevanje postopka z dne 1.4.1999 brezpredmetna.

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da so neresnične trditve prvostopnega sodišča, da dražba dne 2.3.1999 ni bila uspešna, ker se je ni udeležil noben kupec. Še pred začetkom dražbe je začel dolžnik upniku dokazovati, da je poravnal vse račune, zato sodni izvršitelj dražbe ni opravil, temveč je odločil, da se bo dražba nadaljevala, ko bo sodišče preverilo utemeljenost dolžnikovih navedb.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni pravilno pravno naziranje sodišča prve stopnje, da so pogoji za ustavitev izvršbe nastopili že dne 2.3.1999, ko je bila druga dražba neuspešna, ter da je posledično upnikova vloga z dne 1.4.1999 brezpredmetna. Prvi odstavek 95. čl. ZIZ določa, da v primeru, če nobena stranka ne predlaga druge dražbe ali če tudi na drugi dražbi stvari ni mogoče prodati, sodišče ustavi izvršbo. Iz tega določila izhaja, da se izvršba ne ustavi avtomatično, ko nastopijo pogoji iz 1.odst. 95. čl. ZIZ, temveč, da jo mora s s konstitutivnim sklepom ustaviti sodišče. Zakon daje upniku možnost, da v vmesnem času med (neuspešno) drugo dražbo in izdajo sklepa o ustavitvi predlaga še nova izvršilna sredstva ali predmete (prim. 3. odst. 34. čl. ZIZ) in s tem prepreči ustavitev izvršbe. Takšno razlogovanje je tudi razumljivo, saj upnik vse do konca druge dražbe ne ve, ali bo le-ta uspešna ali ne, in tako tudi ni dolžan pred koncem (druge) dražbe predlagati novih izvršilnih sredstev. Vendar pa mora biti upnikov predlog za nova izvršilna sredstva v skladu z določili ZIZ. Tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da upnikova vloga z dne 1.4.1999 ni brezpredmetna samo zaradi tega, ker je bila vložena po neuspešni drugi dražbi, saj je bila vložena še pred koncem izvršilnega postopka, to je pred izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe. Zato je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti preizkusilo, ali je upnik z navedeno vlogo predlagal nova izvršilna sredstva v skladu z določili ZIZ. Pri tem drugostopenjsko sodišče ugotavlja, da upnik v navedeni vlogi ni konkretizirano predlagal, kako in s kakšnimi izvršilnimi sredstvi v smislu 30. čl. ZIZ naj sodišče nadaljuje postopek. Upnik smiselno predlaga opravo tretje dražbe že zarubljenih predmetov, ko pravi: "...v kolikor bi se ...

ugotovilo, da je dolžnica odtujila že zarubljene predmete..." Glede na določila 94. in 95. čl. ZIZ pritožbeno sodišče ugotavlja, da ZIZ predvideva samo dve prodaji (istih) zarubljenih predmetov, zato upnikovega predloga v vlogi z dne 1.4.1999 ni mogoče šteti za pravno upoštevno predlaganje novega izvršilnega sredstva ali predmeta v smislu 3. odst. 34. čl. ZIZ, s katerim bi upnik preprečil ustavitev izvršbe.

Nadalje pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz poročila sodnega izvršitelja z dne 2.3.1999 na red. št. 36 izhaja, da je bila druga dražba dolžničinih premičnin neuspešna, ker ni bilo kupca. Iz navedenega poročila je tudi razvidno, da je bil na dražbi prisoten upnikov pooblaščenec Ivan Malešič, ki je poročilo o dražbi podpisal brez pripomb. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je poročilo izvršitelja o opravi dražbe javna listina v smislu 224. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, dokler se ne dokaže nasprotno (prim.

1. in 3. odst. 224. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Zato sodišče druge stopnje ocenjuje, da upnikove trditve o tem, da se dražba sploh ni opravila, niso izkazane. Svoje navedbe upnik dokazuje samo s fotokopijo zapisa, ki ga je enostransko sestavil njegov pooblaščenec.

Te listine nista podpisala niti sodni izvršitelj, niti dolžnica, tako da pritožbeno sodišče ugotavlja, da s tem dokazom upnik ni uspel izpodbiti domneve o resničnosti dejstev, ki izhajajo iz poročila o opravi dražbe, zato je odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršbe povsem pravilna.

Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu odločbe po uradni dolžnosti v skladu z določbami 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških temelji na 1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ. Ker upnik s pritožbo ni uspel, mora sam nositi svoje pritožbene stroške.