Jedro

Pritožba zoper sodbo upravnega sodišča je predvidena le, če sodišče ugotovi drugačno dejansko stanje ali če odloča na podlagi 66. člena ZUS-1. Drugače pa je zoper prvostopno sodbo dopustno vložiti le revizijo, saj je sodba pravnomočna (83. člen ZUS-1).

O zavrženju nedopustne pritožbe odloča predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka na podlagi določb ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S 1. točko izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/2007-UPB3, 45/2008-ZArbit, 45/2008, 111/2008 – odločba US in 121/2008) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/2006) zavrglo pritožbo tožeče stranke zoper 2. točko izreka sodbe in sklepa Upravnega sodišča RS v Ljubljani U 2632/2006-19 z dne 18. 4. 2008. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedlo, da pritožba zoper sodbo upravnega sodišča v obravnavani zadevi ni dovoljena.

2. Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper 1. točko izreka sklepa. Vrhovnemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi njenemu tožbenemu zahtevku in naloži toženi stranki povrnitev stroškov pritožbenega postopka, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, odločitev o stroških pa pridrži za končno odločitev. V obrazložitvi pritožbe tožeča stranka podaja razloge, ki se nanašajo na sodbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani U 2632/2006-19 z dne 18. 4. 2008. Poleg tega pa izpodbija pristojnost sodišča prve stopnje za odločanje o pritožbi zoper njegovo odločitev.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna pravilnost odločitve o zavrženju pritožbe. Sodišče prve stopnje je po presoji Vrhovnega sodišča odločilo pravilno, da je na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo pritožbo tožeče stranke zoper 2. točko izreka sodbe Upravnega sodišča RS v Ljubljani U 2632/2006-19 z dne 18. 4. 2008. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi ne gre za nobenega od primerov iz prvega odstavka 73. člena ZUS-1, ko je zoper sodbo upravnega sodišča dovoljena pritožba, saj sodišče prve stopnje ni drugače ugotovilo dejanskega stanja, prav tako pa tudi ni odločalo na podlagi 66. člena ZUS-1. Sodba Upravnega sodišča RS v Ljubljani U 2632/2006-19 z dne 18. 4. 2008 je bila pravnomočna, zoper takšno sodbo pa je v upravnem sporu dopustna le revizija (83. člen ZUS-1).

6. Vrhovno sodišče ne odgovarja na navedbe tožeče stranke, ki se nanašajo na sodbo prvostopnega sodišča U 2632/2006-19 z dne 18. 4. 2008, saj ta ni predmet preizkusa v tem pritožbenem postopku.

7. Neutemeljene pa so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na očitek, da sodišče prve stopnje ni bilo pristojno odločati o zavrženju pritožbe zoper svojo odločbo. V prvem odstavku 343. člena ZPP v zvezi prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je določeno, da nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. Na to določbo je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, zato je ravnalo zakonito in očitki o storjenih bistvenih kršitvah postopka v upravnem sporu niso utemeljeni.

8. Vrhovno sodišče je na podlagi določbe 366. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da se ZPP primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, uporabilo določbo 76. člena ZUS-1 in zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper sklep o zavrženju njene pritožbe.

9. Če sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 25. člena ZUS-1). Ker je bila pritožba tožeče stranke zavrnjena kot neutemeljena, sama trpi svoje stroške, povezane z njo.