Jedro

Šele v primeru, če so bila izčrpana pravna sredstva po določilih ZUP, pa lahko stranka uveljavlja sodno varstvo svojih pravic v upravnem sporu po pravilih ZUS-1. To velja tudi v primeru molka upravnih organov. V konkretnem primeru ob vložitvi tožbe zaradi molka organa predpisane procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka v postopku preverjanja resničnosti prijave stalnega prebivališča, niso bile izpolnjene.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške.

Obrazložitev

1. Tožnik je dne 3. 7. 2018 vložil tožbo zaradi molka prvostopenjskega organa v postopku preverjanja prijave stalnega prebivališča, ki ga je toženka uvedla po uradni dolžnosti. V tožbi tožnik navaja, da je leta 2017 vložil vlogo za prijavo stalnega prebivališča na naslovu A.. Dne 27. 2. 2018 je tožnik odjavil začasni naslov prebivanja v tujini, tako da naj bi bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo odločbe. Toženka je po navedbah tožnika krepko presegla vse razumne in zakonske roke, saj je bila toženka v skladu s prvim odstavkom 222. člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) dolžna izdati odločbo najpozneje v enem mesecu od dneva, ko je prejela popolno vlogo za začetek postopka, oziroma od dneva, ko je bil začet postopek po uradni dolžnosti (dne 29. 12. 2017). Tožnik uveljavlja, da mu je nastala materialna in nematerialna škoda zaradi pasivnega in protipravnega ravnanja toženke. V tožbenem zahtevku primarno zahteva izdajo uprave odločbe Upravne enote Ljubljana najkasneje v roku 3 dni, obenem pa vtožuje odškodnino v višini 4.800,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 29. 5. 2018 do izplačila ter zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

2. Upravna enota Ljubljana (v nadaljevanju: upravna enota) v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno. Ker tožnik brez prijavljenega stalnega prebivališča, ob prijavi na naslov A., ni izkazal upravičenosti do prijave, saj ni predložil dokaza o lastništvu, solastništvu, najemne pogodbe oziroma izjave lastnika, in glede na podatek o prenehanju prijave na podlagi odločbe upravnega organa ter pogosto spreminjanje naslova stalnega prebivališča, je uradna oseba utemeljeno podvomila o resničnosti prijave, zato je uvedla postopek preverjanja resničnosti prijave stalnega prebivališča in tožnika na naslov A., prijavila začasno. Upravna enota je dne 28. 6. 2018 prejela dopis tožnika „Zadeva: Molk upravnega organa“, ki ga je štela kot pritožbo in jo odstopila Ministrstvu za notranje zadeve kot pristojnemu drugostopenjskemu organu v reševanje. Pritožbeni organ je v odgovoru z dne 17. 7. 2018 ugotovil, da Upravna enota postopka preverjanja resničnosti stalnega prebivališča ni zaključila v predpisanem roku iz upravičenih razlogov, saj je bilo potrebno v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje z zaslišanjem dodatnih prič, ker je tožnik v postopku spremenil svojo izjavo ter je tudi sam predlagal zaslišanje dodatnih prič. Upravna enota je bila v postopku skrbna in kontinuirano aktivna, zaradi česar je drugostopenjski organ podaljšal rok za izdajo in vročitev odločbe za trideset dni. Ravnanje upravne organa zaradi prekoračitve zakonskega roka ni protipravno, prekoračitev roka za izdajo odločbe pa lahko pripelje do odškodninske odgovornosti le ob pogoju, da so podane vse predpostavke civilnega delikta. Upravna enota je 18. 9. 2018 izdala sklep št. 210-8354/2017-26, s katerim je v 1. točki izreka postopek preverjanja resničnosti prijave stalnega prebivališča tožnika ustavila, v 2. točki izreka sprejela prijavo stalnega prebivališča ter v 3. točki izreka odločila, da stroški v postopku niso nastali.

3. Sodišče je moralo tožbo zavreči iz naslednjih razlogov:

4. V obravnavni zadevi je tožnik 3. 7. 2018 vložil tožbo zaradi molka organa. Tožnik očita, da je prvostopenjski organ oziroma upravna enota za izdajo odločbe presegla vse razumne in zakonske roke, določene v prvem odstavku 222. člena ZUP. Navedeni člen je v zakonski sistematiki uvrščen v drugi del ZUP, ki ureja postopek na prvi stopnji. Iz tožbenih navedb sicer ni razvidno, da bi tožnik zoper molk organa prve stopnje vložil pritožbo v skladu s četrtim odstavkom 222. člena ZUP, vendar iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je tožnik 28. 6. 2018 vložil dopis, naslovljen kot „Zadeva: Molk upravnega organa“, ki ga je prvostopenjski organ štel kot pritožbo in jo odstopil pritožbenemu organu v reševanje 3. 7. 2018, to je na dan vložitve obravnavane tožbe. Prvi formalni pogoj oziroma procesna predpostavka za dopustnost upravnega spora je to, da je tožba uperjena zoper dokončni posamični upravni akt, torej upravni akt, ki je že postal dokončen, kar pomeni, da zoper tak akt ni več mogoče vložiti rednih pravnih sredstev, konkretno pritožbe v upravnem postopku (tretji odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju: ZUS-1), saj upravni instančni in sodni nadzor na podlagi vložene tožbe v upravnem sporu ne moreta potekati istočasno.

5. Po določilih ZUP ima stranka v upravnem postopku pravico do pritožbe tudi v primeru, če organ prve stopnje ni izdal odločbe o njeni zahtevi v določenem roku (četrti odstavek 13. člena ZUP). Če pristojni organ, zoper katerega akt je dovoljena pritožba, ne izda odločbe in je ne vroči stranki v predpisanem roku, ima stranka pravico do pritožbe, kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen (četrti odstavek 222. člena ZUP). V 255. členu ZUP pa je predpisano ravnanje organa druge stopnje, če organ prve stopnje ne izda odločbe v roku, torej v primeru molka tega organa. Organ druge stopnje lahko, če spozna, da odločba iz opravičenih razlogov oziroma iz razlogov, ki so na strani stranke, ni bila pravočasno izdana, podaljša organu prve stopnje rok za odločbo za toliko časa, kolikor je trajal razlog za zamudo, vendar ne več kot za en mesec (prvi odstavek 255. člena ZUP). Šele v primeru, če so bila izčrpana pravna sredstva po določilih ZUP, pa lahko stranka uveljavlja sodno varstvo svojih pravic v upravnem sporu po pravilih ZUS-1. To velja tudi v primeru molka upravnih organov. Tožba zaradi molka organa je lahko vložena prezgodaj, če je vložena pred iztekom za odločitev predpisanega roka, torej še preden je stranka vložila posebno novo zahtevo za odločitev v nadaljnjih sedmih dneh in še preden je brez uspeha potekel navedeni rok nadaljnjih sedmih dni za izdajo dokončnega upravnega akta, to je pred iztekom roka, določenega v drugem odstavku 28. člena ZUS-11. 6. Sodišče ugotavlja, da v konkretnem primeru ob vložitvi tožbe zaradi molka organa predpisane procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka v postopku preverjanja resničnosti prijave stalnega prebivališča, začetega po uradni dolžnosti, niso bile izpolnjene. V primeru dvostopenjskega upravnega odločanja je namreč tožba zaradi molka organa prve stopnje dovoljena le, če drugostopenjski organ niti po posebnem pozivu v predpisanih rokih ne izda odločbe na pritožbo, ki jo je stranka vložila, ker prvostopenjski organ ni izdal odločbe in ji je ni vročil ne v predpisanem roku in tudi ne niti v nadaljnjih sedmih dneh po vložitvi nove dodatne pisne zahteve, vložene po izteku zakonsko predpisanega pritožbenega roka (četrti in drugi odstavek 28. člena ZUS-1). Da bi tožnik vložil pritožbo zaradi molka organa prve stopnje namreč ne izhaja iz tožbenih navedb, temveč iz podatkov upravnega spisa, iz katerega izhaja, da je tožnik pritožbo vložil 28. 6. 2018 (to je le 5 dni preden je (pri)tožnik vložil predmetno tožbo zaradi molka organa). Slednje pomeni, da je tožnik obravnavano tožbo vložil še pred iztekom zakonsko predpisanega roka za odločitev in še preden bi tožnik sploh vložil novo posebno zahtevo za odločitev v nadaljnjih sedmih dneh, ki v konkretnem primeru niti ni bila vložena, zaradi česar je predmetna tožba zaradi molka organa preuranjena oziroma je bila vložena prezgodaj. Dejstvo, da je bilo med tekom upravnega spora v konkretnem primeru odločeno tudi o pritožbi tožnika tako, da se je rok za izdajo in vročitev prvostopenjske odločbe podaljšal za 30 dni ter da je bil zatem že dne 18. 9. 2018 izdan sklep o ustavitvi postopek preverjanja resničnosti prijave stalnega prebivališča tožnika, na presojo izpolnjenosti procesnih predpostavk v času, ko je bila predmetna tožba zaradi molka organa vložena, ne more vplivati2. 7. Ker tožnik ni izkazal, da bi bile v konkretnem primeru izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa po drugem in tudi ne po četrtem odstavku 28. člena ZUS-1, je bila njegova tožba preuranjena, zato jo je sodišče na podlagi druge točke prvega odstavka in tretjega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo kot preuranjeno.

1 Breznik, J.: Zakon o upravnem sporu s komentarjem. GV Založba, Ljubljana, 2008, s. 197. 2 Smiselno enako UPRS Sklep I U 1753/216-3.