Jedro

Za neskladno gradnjo ne gre le v primeru spremembe lokacijskih pogojev, ampak v primeru spremembe vsakršnih pogojev, ki so kot taki določeni z izdanim gradbenim dovoljenjem.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja za zgrajeno cestno znotraj območja ZN Moste – M1 z vodovodom, odvodnjavanjem, plinovodom in javno razsvetljavo (brez priključka na NN električno omrežje). Na podlagi primerjave med projektom izvedenih del (v nadaljevanju PID) in izdanim gradbenim dovoljenjem z dne 25. 3. 2011 ter projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju PGD) je ugotovila, da je prišlo med gradnjo do sprememb, ki vplivajo na z gradbenim dovoljenjem določene lokacijske pogoje. Med drugim se je spremenila tudi dolžina in širina ceste. Navedeno pomeni, da gre za neskladno gradnjo (prvi odstavek 95. člena Zakona o graditvi objektov, v nadaljevanju ZGO-1), zato ni izpolnjen pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja.

Upravni organ druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnil. Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da ne drži, da bi z gradnjo kršila lokacijske pogoje, ki so določeni v Odloku o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta ZN Moste – M1 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 34/04, v nadaljevanju ZN). Projektant je v PGD prepisal lokacijske pogoje iz ZN, k vsakemu pa dopisal še svojo rešitev. Te rešitve so bile zaradi spremenjenih pogojev na terenu ob gradnji spremenjene, niso pa bile v nasprotju z lokacijskimi pogoji iz 11. do 16. člena ZN.

Ne drži, da bi bila spremenjena širina ceste, saj ta ostaja 5 m (vozišče 3,5 m + 0,75 m obojestranske bankine, pri čemer je ta enkrat sestavljena iz dveh asfaltnih muld širine 0,5 m in peščenih pasov širine 0,25 m, pri cestah z oznako E in C pa iz asfaltne mulde 0,5 m in peščenega pasu 0,25 m na eni strani vozišča ter iz 0,5 asfaltnega in 0,25 m peščenega pasu na drugi strani vozišča). Kar zadeva dolžino cest, ta v ZN ni nikjer eksplicitno navedena kot lokacijski pogoj; enako velja za znižano niveleto ceste.

Spremembe tras vodovodnega, elektroenergetskega in meteornega voda ter voda javne razsvetljave ter sprememba lege jaškov so posledice netočnih podatkov Elektro ... d.d., posredovanih projektantu. Izvajalec je zato po napotkih projektanta poteke ostalih vodov ustrezno prerazporedil in pri tem upošteval edini lokacijski pogoj iz ZN, to je, da je treba upoštevati obstoječe skupne trase, ki tečejo v cesti ali ob njej oziroma po novozgrajeni cesti v bankini ali v cestišču. Pojasnjuje še, da je za zemeljski plin izveden slepi vod, kot to predvideva PGD, in da bo priključek na plinovodno omrežje izveden šele po njegovi izgradnji.

Ker v obravnavani zadevi ni bilo ugotovljeno, da bi pri gradnji ceste nastale spremembe, ki bi vplivale na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta, predpisane bistvene zahteve itn., in ker spremembe niso v nasprotju s predpisanimi lokacijskimi pogoji iz ZN, tožnica predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in prvostopenjskemu organu naloži, naj ji omogoči odpravo tehničnih pomanjkljivosti ter nato izda uporabno dovoljenje.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Pristojni upravni organ za gradbene zadeve v postopku izdaje uporabnega dovoljenja izda odločbo, s katero zavrne izdajo tega dovoljenja, če ugotovi, da gre za neskladno gradnjo in so spremembe, ki so nastale med njo, vplivale na spremembo z gradbenim dovoljenjem določenih lokacijskih in drugih pogojev ter elementov, ki bi lahko vplivali na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali predpisane bistvene zahteve in na zagotavljanje neoviranega dostopa oziroma gibanja funkcionalno oviranih oseb (druga alineja 3. točke prvega odstavka 96. člena ZGO-1). Po 12.2. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1 neskladna gradnja pomeni, da je za gradnjo sicer izdano gradbeno dovoljenje, vendar je gradnja izvedena v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem. V drugem odstavku 73. člena je še določeno, da če se po izdaji pravnomočnega gradbenega dovoljenja projekt za izvedbo tako spremeni, da pomeni to za objekt, ki se gradi oziroma rekonstruira, spremembo pogojev, določenih z gradbenim dovoljenjem, in elementov, ki lahko vplivajo na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali spremembo predpisanih bistvenih zahtev, je investitor dolžan vložiti zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja; če gre za spremembe, ki vplivajo na lokacijske pogoje, pa je treba izdati novo (in torej ne le spremenjeno) gradbeno dovoljenje.

Iz navedenih določb izhaja, da za neskladno gradnjo ne gre le v primeru spremembe lokacijskih pogojev, ampak v primeru spremembe vsakršnih pogojev, ki so kot taki določeni z izdanim gradbenim dovoljenjem, in da se presoja skladnosti gradnje v postopku izdaje uporabnega dovoljenja opravlja z vidika pogojev (lokacijskih in drugih) in elementov, ki bi lahko vplivali na /.../, določenih v gradbenem dovoljenju, ne pa v prostorskem predpisu (konkretno ZN). Po prepričanju sodišča dajejo omenjene določbe ZGO-1 podlago tudi za sklep, da pri neskladni gradnji ni treba ugotavljati, ali so spremenjeni lokacijski in drugi pogoji vplivali na zdravstvene pogoje, okolje, bistvene zahteve itn., ampak je omenjeni vpliv relevanten le, kadar gre za spremembo tistih elementov objekta, ki lahko vplivajo na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta oziroma na spremembo opisanih bistvenih zahtev. Z omenjeno okoliščino „lahko vplivajo“ je namreč opredeljena lastnost elementa, ki se je pri gradnji spremenil, to je elementa, ki ima to lastnost, da zaradi svoje narave oziroma funkcije lahko vpliva npr. na izpolnjevanje bistvenih zahtev za objekt (kot so med drugim temelji objekta, saj so pomembni z vidika njegove stabilnosti). Poenostavljeno povedano: pogoji, določeni z gradbenim dovoljenjem, so pogoji, ki se nanašajo na lego objekta, odmike, velikost, namembnost ipd., medtem ko se elementi, ki lahko vplivajo na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta in bistvene zahteve, nanašajo na konstrukcijske elemente, na vgrajene inštalacije, tehnološke naprave in gradbene proizvode.

Tako razumevanje izhaja tudi iz narave gradbenega dovoljenja kot odločbe, s katero se določijo pogoji gradnje. Ti so namreč odraz presoje, da bodo z njimi pri gradnji konkretnega objekta izpolnjene v prostorskem in v drugih predpisih določene zahteve. Teh pogojev zato ni mogoče spreminjati oziroma obiti brez spremembe upravne odločbe. Zato ne zadošča, da se tovrstne spremembe vnesejo v enega od kasnejših projektov (npr. v PID). Na ta način bi postalo gradbeno dovoljenje brezpredmetno, za kar pa v določbah ZGO-1 ni podlage.

Glede na navedeno so neutemeljene tožbene navedbe, da v obravnavi zadevi ni bilo ugotovljeno, da bi nastale spremembe pri gradnji vplivale na zdravstvene pogoje, okolje, bistvene zahteve itn. Prav tako ni relevantno, ali je pri gradnji prišlo do kršitve lokacijskih pogojev, kot so določeni v ZN, saj je, kot rečeno, presoja skladnosti pogojev s prostorskim aktom pridržana upravnemu organu v postopkih za izdajo gradbenega dovoljenja.

Tožnica dejanskim ugotovitvam upravnega organa glede ugotovljenih odstopanj od pogojev izdanega gradbenega dovoljenja (v izreku je med drugim določena tudi dolžina ceste in prečni profil, ki ga sestavljajo vozišče in na vsaki strani asfaltna mulda ter utrjena površina, vse v določenih izmerah) ne ugovarja. V bistvenem trdi le, da omenjene spremembe bodisi niso v nasprotju s pogoji ZN, bodisi da nimajo nikakršnega vpliva na zdravstvene pogoje, okolje ali bistvene zahteve. Sodišče zato le dodaja, da je bilo gradbeno dovoljenje z dne 25. 3. 2011 nesporno izdano za gradnjo ne le ceste ampak tudi za vodovod, odvodnjavanje, plinovod in javno razsvetljavo. Navedeno izhaja iz 1. točke izreka gradbenega dovoljenja (zbirnik predvidenih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo), ki se nahaja v predloženih upravnih spisih, kjer je navedeno, da se v sklopu izvedbe ceste obravnava tudi vodovod, odvodnjavanje in javna razsvetljava ter vod za zemeljski plin, v nadaljevanju pa so navedena zemljišča, kjer naj bi potekala, zemljišča priklopa ter dimenzije. V zvezi z gradnjo omenjene infrastrukture pa med strankama ni sporno, da trasa vodovoda odstopa od predvidene trase po PGD do 2,7 m v horizontalni smeri in da je delno spremenjena tudi trasa kanalizacije za javno razsvetljavo. Prav tako tožnica ne izpodbija navedbe drugostopenjskega organa, da se vsa infrastruktura, ki ni skladna s PGD, nahaja pod cesto in da zato odprava pomanjkljivosti niti ne bi bila smiselna. Razlogi, zakaj se je infrastruktura gradila drugače, kot je bilo to določeno v gradbenem dovoljenju oziroma v PGD, pa niso relevantni. Tudi iz tega razloga je upravni organ pravilno zavrnil tožničino zahtevo, saj je bilo uporabno dovoljenje, kot je razvidno iz njene vloge z dne 9. 4. 2013, zahtevano za cesto z vodovodom, odvodnjavanjem, plinovodom in javno razsvetljavo.

Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.