Jedro

Pravica družbenika do informacij in vpogleda se lahko omeji le, če obstajajo subjektivni in objektivni razlogi za zavrnitev družbenikove zahteve. Subjektivni razlogi so podani, če je verjetno, da bi družbenik informacijo uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, objektivni razlogi pa, če bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo. Obe predpostavki morata biti izpolnjeni kumulativno, obstoj nevarnosti pa mora biti konkreten. Trditveno in dokazno breme o obstoju razlogov za zavrnitev zahteve po informacijah je na družbi.

Sklicevanje nasprotne udeleženke na hipotetično možnost uporabe pridobljenih informacij za konkurenčno dejavnost standarda konkretnega obstoja nevarnosti ne dosega.

Predlagatelj ni dolžan posebej utemeljevati svojega interesa za uveljavljanje pravice do informacije, temveč zadošča, da nakaže, za kaj informacijo ali vpogled potrebuje.

Izrek

I. Pritožbi nasprotne udeleženke se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka delno spremeni tako, da se zavrne predlagateljev predlog, da mu mora nasprotna udeleženka v roku 15 dni dati podatke: - specifikacijo čistih prihodkov od prodaje po partnerjih za leto 2017; - specifikacijo stroškov storitev po partnerjih za leto 2017; - specifikacijo drugih poslovnih odhodkov po partnerjih za leto 2017; - specifikacijo finančnih prihodkov po partnerjih za leto 2017; - specifikacijo finančnih odhodkov po partnerjih za leto 2017; - specifikacijo dolgoročnih finančnih naložb po posameznih naložbah za leto 2017; - specifikacijo kratkoročnih poslovnih terjatev po kupcih za leto 2017; - specifikacijo kratkoročnih finančnih naložb po posameznih naložbah za leto 2017; - specifikacijo kratkoročnih finančnih obveznosti po upnikih za leto 2017; - specifikacijo kratkoročnih poslovnih obveznosti po upnikih za leto 2017. II. V preostalem delu se pritožba nasprotne udeleženke zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu I. točke izreka in v III. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, predlagatelju pa je dolžna v roku 15 dni povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 279,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka prostovoljnega roka za izpolnitev do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo: „I. Nasprotna udeleženka mora v roku 15 dni predlagatelju dati podatke nasprotne udeleženke: - specifikacijo čistih prihodkov od prodaje za leto 2017, 2018, 2019, 2020 in prve tri kvartale 2021 po partnerjih; - specifikacijo stroškov storitev za leto 2017, 2018, 2019, 2020 in prve tri kvartale 2021 po partnerjih; - specifikacijo drugih poslovnih odhodkov za leto 2017, 2018, 2019, 2020 in prve tri kvartale 2021 po partnerjih; - specifikacijo finančnih prihodkov za leto 2017, 2018, 2019, 2020 in prve tri kvartale 2021 po partnerjih; - specifikacijo finančnih odhodkov za leto 2017, 2018, 2019, 2020 in prve tri kvartale 2021 po partnerjih; - specifikacijo dolgoročnih finančnih naložb po posameznih naložbah za leto 2017, 2018, 2019, 2020 in na dan 30. 9. 2021; - specifikacijo kratkoročnih poslovnih terjatev po kupcih za leto 2017, 2018, 2019, 2020 in na dan 30. 9. 2021; - specifikacijo kratkoročnih finančnih naložb po posameznih naložbah za leto 2017, 2018, 2019, 2020 in na dan 30. 9. 2021; - specifikacijo kratkoročnih finančnih obveznosti po upnikih za leto 2017, 2018, 2019, 2020 in na dan 30. 9. 2021; - specifikacijo kratkoročnih poslovnih obveznosti po upnikih za leto 2017, 2018, 2019, 2020 in na dan 30. 9. 2021; - celovito informacijo o pravno poslovnem odnosu med nasprotno udeleženko in A., d. o. o., ter listine, ki razkrivajo pravno poslovne odnose med navedenima družbama, v posledici katerih je nasprotna udeleženka prejela kakršnekoli koristi od prodaje družbe B., d. o. o. II. Zavrne se predlog, ki se glasi: Nasprotna udeleženka mora v roku 15 dni predlagatelju dati podatke o zadevah nasprotne udeleženke: - računovodske izkaze v obliki, kot se oddaja na AJPES za leto 2017, 2018, 2019, 2020 in prve tri kvartale 2021 v excel datoteki in - bruto bilance za leto 2017, 2018, 2019, 2020 in prve tri kvartale 2021 v excel datoteki.

III. O stroških tega postopka bo sodišče odločalo s posebnim sklepom.“

2. Zoper I. in III. točko izreka izpodbijanega sklepa se iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 8., 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 50. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje nasprotna udeleženka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeni tako, da predlagateljev predlog zavrne, III. točko izreka pa razveljavi ter predlagatelju naloži plačilo vseh stroškov postopka, vključno s stroški pritožbenega postopka, v roku 15 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila. Podredno predlaga, da izpodbijani sklep v I. in III. točki izreka razveljavi in vrne zadevo v ponovni postopek sodišču prve stopnje, nasprotni udeleženki pa prizna stroške pritožbenega postopka in jih naloži v plačilo predlagatelju, v roku 15 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

3. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga, da višje sodišče pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlagateljevemu predlogu po 512. členu ZGD-1. 6. Po določbi prvega odstavka 512. člena ZGD-1 mora poslovodja družbenika družbe z omejeno odgovornostjo na njegovo zahtevo nemudoma obvestiti o zadevah družbe ter mu dovoliti vpogled v knjige in spise. Po določbi drugega odstavka 512. člena ZGD-1 sme poslovodja zavrniti zahtevo po informacijah ali vpogledu, če je verjetno, da bi jih družbenik uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo. O odklonitvi zahteve dokončno odločajo družbeniki. V skladu s 513. členom ZGD-1 sme družbenik, ki mu informacije nisi bile dane ali mu ni bil dovoljen vpogled v knjige in spise ali je poslovodja zavrnil njegovo zahtevo v nasprotju z drugim odstavkom prejšnjega člena, od sodišča zahtevati, da s sodno odločbo dovoli, da se informacije dajo ali da se dovoli vpogled.

7. Pravica družbenika do informacij in vpogleda je individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Je odraz pravice članstva v družbi. Z njo se družbeniku zagotavlja pravica do kontrole družbe, ki mu omogoča, da uresničuje svoje individualne interese, če in kolikor se ti nanašajo na članstvo v družbi.1 Omenjena pravica se lahko omeji le, če obstajajo subjektivni in objektivni razlogi za zavrnitev družbenikove zahteve. Subjektivni razlogi so podani, če je verjetno, da bi družbenik informacijo uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, objektivni razlogi pa, če bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo. Obe predpostavki morata biti izpolnjeni kumulativno, obstoj nevarnosti pa mora biti konkreten. Trditveno in dokazno breme o obstoju razlogov za zavrnitev zahteve po informacijah je na družbi.2

8. Bistveno za odločitev sodišča prve stopnje glede ugodilnega dela je bilo, da pritožnica obstoja razlogov za zavrnitev predlagateljeve zahteve že trditveno ni uspela utemeljiti. Sodišče prve stopnje je navedlo, da zavrnitveni razlogi ne vsebujejo nobene od predpostavk po drugem odstavku 512. člena ZGD-1. 9. Pritožnica zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZGD-1 in 42. člena ZNP-1. Navaja, da je kršilo njeno pravico do izjave, ker se ni mogla opredeliti do predlagateljevih navedb, podanih v vlogi z dne 21. 6. 2022. Zato naj bi se v pritožbi opredeljevala tudi do nekaterih pravno relevantnih predlagateljevih navedb iz omenjene vloge.

10. Zatrjevana kršitev pravil postopka ni podana. Nesporno je, da je pritožnica predlagateljevo vlogo z dne 21. 6. 2022 v postopku pred sodiščem prve stopnje prejela 23. 6. 2022 (na naroku za vrnitev v prejšnje stanje). Sodišče je izpodbijani sklep izdalo en teden kasneje, 1. 7. 2022. Ker je bila torej pritožnica seznanjena z vsemi vlogami, pravnimi naziranji, trditvami o dejstvih, kot tudi s predlaganimi dokazi predlagatelja, ji ni bila kršena pravica do izjave oziroma kontradiktornega postopka.3 Zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb postopka bi bila podana, če bi sodišče postopalo tako, da se pritožnica o vlogi predlagatelja sploh ne bi mogla izjasniti in bi bilo vročanje le gola formalnost.4 Pritožnica ne zatrjuje, da ni imela dovolj časa, da bi odgovorila na predlagateljevo vlogo. Pri tem je treba upoštevati, da je postopek odločanja v tej zadevi hiter, kar izrecno določa 52. člen ZGD-1, ki nalaga sodišču, da odloči v petih dneh, rok za pritožbo proti sklepu, s katerim sodišče odloči v teh zadevah, pa je tri dni od vročitve sklepa. Pritožnici je moralo biti jasno, da lahko na predlagateljevo vlogo odgovori (prim. četrti odstavek 286.a člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 52. člena ZGD-1).5 Pritožničin argument, da se ni mogla opredeliti do predlagateljevih navedb, ker je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo preuranjeno, in sicer še pred pravnomočnostjo sklepa, s katerim je ugodilo njenemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamudo roka za odgovor na predlagateljev predlog, ni upošteven v okviru očitka kršitve pravice do izjave. Držijo pritožničine navedbe, da v času, ko je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep z dne 1. 7. 2022, sklep o dovolitvi vrnitve v prejšnje stanje z dne 21. 6. 2022 (s katerim je sodišče _pritožnici_ dovolilo, da na predlagateljev predlog odgovori po roku – z odgovorom z dne 2. 6. 2022) še ni bil pravnomočen, vendar pa navedeno ni vplivalo na pritožničino možnost, da se izjavi do predlagateljevih navedb, podanih v vlogi z dne 21. 6. 2022, s katero je ta odgovoril na (dopuščeno) pritožničino vlogo z dne 2. 6. 2022. 11. Pritožničina navedba, da ji sodišče prve stopnje ni določilo roka za odgovor na predlagateljevo vlogo z dne 21. 6. 2022, ki jo je ta prejela na naroku za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje, niti je ni opozorilo na morebitno prekluzijo, predstavlja kvečjemu relativno bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP (kršitev 286.a člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 52. člena ZGD-1), ki pa ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, saj se sodišče prve stopnje na navedeno predlagateljevo vlogo pri svoji odločitvi ni oprlo (niti se ni nanjo oprlo višje sodišče).6

12. Pritožnica sodišču prve stopnje očita, da je prezrlo njene navedbe, da so bili zahtevani podatki predlagatelju že posredovani v okviru skupščinskih gradiv.7 Ker naj se sodišče prve stopnje do njenih navedb, da je že izpolnila predlagateljevo informacijsko zahtevo, ne bi opredelilo, uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZGD-1 in 42. člena ZNP-1. 13. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je iz odgovora na zahtevo C. C. (predlagatelja) za informacije z dne 27. 1. 2022 razvidno, da naj bi nasprotna udeleženka večkrat posredovala zahtevane informacije in pojasnila, in sicer sproti, _pri čemer pa naj ne bi navedla_, katera pojasnila so bila dana, kdaj so bila dana in kako odgovarjajo na zahtevo predlagatelja.

14. Predlagatelj je v predlogu zatrjeval, da ne drži, da mu je nasprotna udeleženka zahtevane podatke že posredovala, ter da navedenega v zavrnitvi zahteve ni izkazala. Nasprotna udeleženka je v odgovoru na predlagateljev predlog trdila, da je direktor nasprotne udeleženke D. D. z elektronskim sporočilom z dne 8. 6. 2018 družbenikom (tudi predlagatelju) poslal gradivo za skupščino 1/18, in sicer izkaz poslovnega izida in bilanco stanja za nasprotno udeleženko in A., d. o. o., ter izkaz poslovnega izida in bilanco stanja za nasprotno udeleženko s pojasnili za leto 2017. Navedla je, da iz vsebine izkazov izhaja, da so v njih posamezne postavke specificirane, kar je tudi predmet v predlogu zahtevanih podatkov. Navedene listine je tudi priložila kot dokaz. Nadalje je pojasnila, da so bile na ta način pripravljene vse skupščine družbe od leta 2017 do 2022, na katerih družbeniki odločajo o sprejemu letnega poročila, zato naj bi bilo jasno, da predlagatelj z zahtevanimi podatki že razpolaga. V dokaz slednjega je predlagala zaslišanje direktorja D. D. in družbenikov družbe E. E., F. F., G. G. in H. H. 15. Glede na navedeno višje sodišče pritrjuje pritožnici, da je za leto 2017 zadostila svojemu trditvenemu bremenu glede tega, da je zahtevane podatke, ki se nanašajo na prvo do deseto alinejo I. točke izreka izpodbijanega sklepa, že posredovala predlagatelju. Sodišče prve stopnje je torej glede teh podatkov zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka, in sicer kršitev 212. člena ZPP (v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 52. člena ZGD-1), ker je štelo trditveno podlago nasprotne udeleženke za pomanjkljivo. Višje sodišče nadalje ugotavlja, da je pritožnica tudi izkazala, da je te podatke predlagatelju že posredovala. Držijo namreč pritožničine navedbe, da iz priložene Bilance uspeha za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 2017 (priloge B22) izhaja, da je pritožnica za leto 2017 specificirala vse podatke iz prve do desete alineje I. točke izreka izpodbijanega sklepa. Tudi predlagatelj je v vlogi z dne 21. 6. 2022 priznal, _da je nasprotna udeleženka priložila določena gradiva za leto 2017_, za kasnejša leta pa družbeniki teh gradiv niso prejeli, oziroma ni prerekal, da bi prejel priloženo bilanco stanja s pojasnili za leto 2017, oziroma tudi ni ugovarjal, da navedena listina ne ustreza njegovi zahtevi za posredovanje specificiranih podatkov za leto 2017 (da so npr. predloženi podatki pomanjkljivi).

16. Glede podatkov iz prve do desete alineje I. točke izreka izpodbijanega sklepa, ki se nanašajo na leta od 2018 do 2021, pa višje sodišče ugotavlja, da je nasprotna udeleženka v odgovoru na predlagateljev predlog navedla le, da so bile na enak način kot za leto 2017 pripravljene vse skupščine družbe od leta 2017 do 2022, na katerih družbeniki odločajo o sprejemu letnega poročila. S temi navedbami pa nasprotna udeleženka ni zadostila svojemu trditvenemu bremenu glede zatrjevanega dejstva, da je zahtevane podatke predlagatelju že posredovala (pri čemer je predlagatelj v predlogu zanikal njene navedbe, da je zahtevane podatke že prejel). Sodišče prve stopnje je torej v tem delu pravilno navedlo, da nasprotna udeleženka zatrjevanega razloga za zavrnitev že trditveno ni uspela utemeljiti. Manjkajoče trditvene podlage pa tudi ne more nadomestiti izvedba dokazov – zaslišanje družbenikov, ki naj bi izpovedali, da so bile _na ta način_ pripravljene vse skupščine družbe od leta 2017 do 2022. Dokazni predlog namreč služi zgolj v potrditev trditvenih navedb in ne sme biti podan z namenom njihovega nadomeščanja. Uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZGD-1 in 42. člena ZNP-1 zaradi zavrnitve navedenih dokaznih predlogov tako ni podana. Nasprotna udeleženka šele v pritožbi prvič za vsako posamezno leto konkretizirano zatrjuje, za katero skupščino, s katerim elektronskim sporočilom in kdaj so družbeniki prejeli bilanco stanja in izkaz poslovnega izida „s pojasnili“. Te navedbe zato predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, ki jih višje sodišče ne sme upoštevati, ker pritožnica ni navedla, zakaj jih brez svoje krivde ni mogla navesti do konca postopka pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 52. člena ZGD-1). Tudi sicer pa, če bi višje sodišče te (prepozne) navedbe upoštevalo, pritožnica ne zadosti svojemu dokaznemu bremenu glede posredovanja podatkov za navedena leta (pri čemer je predlagatelj v vlogi z dne 21. 6. 2022 navedel, da teh gradiv ni prejel). Pritožnica sicer pritožbi prilaga elektronska sporočila, iz katerih izhaja, da so bile predlagatelju poslane priloge z naslovom „izkaz poslovnega izida in bilance stanja s pojasnili“ za vsako posamezno leto, vendar pa slednjih dokumentov ne priloži. Pritožničini nadaljnji razlogi za zavrnitev predlagateljeve zahteve, da bi v primeru razkritja podatkov obstajala verjetnost, da bi predlagatelj podatke uporabil za namen konkurenčne dejavnosti po izstopu iz družbe, s čimer naj bi družbi ali njeni povezani družbi prizadel občutno škodo, pa prav tako ne potrjujejo pritožničinih navedb, da je te podatke predlagatelju že posredovala.

17. Pritožnica nadalje ugovarja, da je v postopku pred sodiščem prve stopnje pojasnila tudi, da o vseh pomembnejših vprašanjih in naložbah nasprotne udeleženke, katerih vrednost presega 1,000.000,00 EUR, sproti odloča skupščina družbenikov, kar naj bi potrjevali tudi zapisniki skupščin, ki so bili predloženi v okviru gradiva za skupščino 1/18. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje do teh navedb ni opredelilo, s čimer naj bi zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZGD-1 in 42. člena ZNP-1. Te navedbe (in priloženi zapisniki) namreč niso pravno odločilne, saj iz njih ne izhaja, da bi nasprotna udeleženka predlagatelju izročila zahtevane podatke. Pritožbene trditve, da ne drži predlagateljeva navedba, da na skupščini 5/21 ni dobil pojasnil glede naložb nasprotne udeleženke, ker da naj bi direktor nasprotne udeleženke sproti odgovarjal na vse predlagateljeve informacijske zahteve, predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, ki jih višje sodišče prav tako ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 52. člena ZGD-1). Poleg tega je takšna navedba prepavšalna, saj pritožnica ne navede, konkretno glede katerih naložb je podala pojasnila (torej, ali je na skupščini podala takšne specifikacije naložb, ki jih predlagatelj zahteva v tem predlogu), za te navedbe pa tudi ni predložila nobenega dokaza.

18. Glede pridobitve celovite informacije o pravno poslovnem odnosu med nasprotno udeleženko in A., d. o. o., ter listin, ki razkrivajo pravno poslovne odnose med navedenima družbama, v posledici katerih je nasprotna udeleženka prejela kakršnekoli koristi od prodaje družbe B., d. o. o., pa višje sodišče pojasnjuje, da ti podatki niso razvidni že iz letnih poročil (bilance stanja in izkazov letnega izida za nasprotno udeleženko in družbo A., d. o. o.), kot to zatrjuje pritožnica. Prav tako tudi zatrjevana predlagateljeva seznanjenost s kupoprodajno pogodbo, katere predmet je bila odsvojitev 100 % poslovnega deleža v I. I., d. o. o., v lasti A., d. o. o., ne vključuje tudi seznanjenosti z zahtevanimi podatki in listinami.

19. Neutemeljeni so pritožničini očitki, da ni podana identiteta med podatki, ki jih je predlagatelj navedel v zahtevi za informacije8 in v predlogu za izdajo sodne odločbe o pravici do informacije in vpogleda. Med zahtevama, naj nasprotna udeleženka posreduje specifikacije „za 9m 2021“ in naj posreduje specifikacije „za prve tri kvartale 2021“, ni (takšne) vsebinske razlike, da bi lahko šteli, da predpostavka iz 513. člena ZGD-1 (tj. da poslovodstvo preprečuje izvajanje predlagateljeve pravice do informacij in vpogleda) ni izpolnjena. Poleg tega se obe pravdni stranki strinjata, da lahko nasprotna udeleženka predlagatelju posreduje specifikacije za celotno leto 2021. Nadalje ne drži pritožničina navedba, da predlagatelj v zahtevi za informacije ni zahteval celovite informacije o pravno poslovnem odnosu med nasprotno udeleženko in družbo A., d. o. o. (kot to zahteva v obravnavanem predlogu), temveč le listine, ki razkrivajo pravno poslovne odnose med navedenima družbama, v posledici katerih je nasprotna udeleženka prejela kakršnekoli koristi od prodaje družbe B., d. o. o. Iz zahteve za informacije namreč izhaja, da je predlagatelj zahteval tako celovito informacijo o pravno poslovnem odnosu med navedenima družbama kot tudi omenjene listine.

20. Neutemeljena je tudi pritožničina navedba, da z dokumenti, ki se nanašajo na obdobje „9m 2021“, ne razpolaga, ker ne pripravlja vmesnih finančnih poročil in vmesnih specifikacij posameznih postavk. Družba lahko zavrne informacijsko zahtevo le, če zahtevane informacije oziroma dokumentacije nima in si je tudi ne more priskrbeti.9 Pritožnica pa tega, da zahtevanih podatkov ne more priskrbeti, ne trdi,10 prav tako pa navedeno ne izhaja iz narave zahtevanih podatkov. Uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZGD-1 in 42. člena ZNP-1 zaradi neopredelitve do teh navedb tako ni podana.

21. Drži pritožbena navedba, da se je predlagatelj strinjal, da lahko pritožnica namesto podatkov za „9m 2021“, predloži podatke za celotno leto 2021, vendar pa predlagatelj v tej smeri ni spremenil tožbe v smislu 184. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 52. člena ZGD-1 (niti tega pritožnica ne trdi). Ker je bilo sodišče prve stopnje vezano na predlagateljev predlog (prvi odstavek 2. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 52. člena ZGD-1), predlagatelju ni smelo prisoditi kaj več ali kaj drugega, kot je zahteval. Višje sodišče še dodaja, da predlagatelj tudi v odgovoru na pritožbo navaja, da se strinja, da nasprotna udeleženka predloži podatke za celotno leto 2021, da pa je v predlogu zaradi identitete z zahtevo za posredovanje podatkov zahteval podatke (le) za „9m 2021“.

22. Pritožnica ugovarja tudi, da je sodišče prve stopnje napačno presodilo, da 15- dnevni rok zadošča za pripravo podatkov, ki se nanašajo na obdobje „9m 2021“, glede na to, da bo morala pritožnica te podatke še pripraviti in da je bil izpodbijani sklep izdan v času že vnaprej planiranih poletnih dopustov. Drugi odstavek 313. člena v zvezi s 332. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 52. člena ZGD-1 določa, da če ni v posebnih predpisih drugače določeno, znaša rok za izpolnitev dajatve petnajst dni, vendar pa lahko določi sodišče za dajatve, ki niso denarne, daljši rok. Sodišče prve stopnje torej s tem, ko je nasprotni udeleženki določilo 15-dnevni rok, navedene določbe ni kršilo. Poleg tega prvi odstavek 512. člena ZGD-1 določa, da mora poslovodja družbenika na njegovo zahtevo _nemudoma_ obvestiti o zadevah družbe ter mu dovoliti vpogled v knjige in spise. Določitev 15-dnevnega paricijskega roka je torej primerna tako glede na načelo, ki ga zasleduje 512. člen ZGD-1, tj. nujnost hitrega odziva družbe oziroma njenega poslovodstva, kot tudi glede na naravo zahtevanih podatkov.

23. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da predlagatelj zlorablja institut informacijske pravice z namenom prekomernega obremenjevanja poslovodstva nasprotne udeleženke, ker je od 10. 11. 2020 do podaje obravnavane zahteve podal že več kot deset _tovrstnih_ informacijskih zahtevkov, višje sodišče pojasnjuje, da ima vsak družbenik tako rekoč neomejeno pravico do informacij in vpogleda.11 Po presoji višjega sodišča ter upoštevaje izjemno široko vsebino družbenikove pravice do informacij in vpogleda zgolj slednje dejstvo ne more pomeniti, da je namen obravnavanega predloga nagajanje in škodovanje nasprotni udeleženki. Poleg tega je bila trditvena podlaga nasprotne udeleženke glede navedenega pomanjkljiva. Slednja je namreč zgolj pavšalno trdila, da je predlagatelj od 10. 11. 2020 do podaje obravnavane zahteve podal že več kot deset tovrstnih informacijskih zahtevkov ter da je poslovodstvo družbe predlagatelju na tovrstne zahtevke sproti podajalo ustrezna pojasnila in informacije. Pri tem pa ni navedla, kdaj konkretno je predlagatelj zahtevke podal, katere podatke in pojasnila so ti vsebovali ter kdaj in kako je poslovodstvo na te zahtevke odgovorilo. Navedeno pa tudi ne izhaja iz skupščinskega sklepa družbe št. 2/21 z dne 9. 3. 2021,12 na katerega se je sklicevala. V pritožbi se nasprotna udeleženka v dokaz navedbe, da je njen direktor redno odgovarjal na predlagateljeve informacijske zahteve, sklicuje tudi na nekatere listinske dokaze, ki pa ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage glede zlonamernega podajanja informacijskih zahtevkov oziroma zlorabe pravice do obveščenosti po 512. členu ZGD-1. Poleg tega pa ti dokazi predstavljajo nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 52. člena ZGD-1). Tudi zgolj na podlagi nespornega dejstva, da je nasprotna udeleženka predlagatelju zavrnila odobritev posojila, ni mogoč zaključek, da poskuša predlagatelj „pod navideznim uveljavljanjem informacijske pravice izsiljevati lastne interese, ki so v nasprotju z interesi družbenikov“, oziroma da bo omenjena pravica, ki jo v tem postopku uveljavlja predlagatelj, uporabljena za namen, ki ni združljiv z njenim bistvom.13 Uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZGD-1 in 42. člena ZNP-1 zaradi neopredelitve do teh navedb tako ni podana.

24. Pritožnica nadalje zatrjuje, da se je predlagatelj v preteklosti že preizkušal v podjetništvu na različnih področjih, zaradi česar naj bi v primeru razkritja podatkov obstajala verjetnost, da bi jih uporabil za namen konkurenčne dejavnosti po izstopu iz družbe, s čimer naj bi družbi ali njeni povezani družbi prizadel občutno škodo. Višje sodišče pojasnjuje, da zgolj zatrjevano dejstvo, da se je predlagatelj v preteklosti že preizkušal v podjetništvu na različnih področjih ter da se je v tem postopku „sprenevedal“ (da je najprej trdil, da ni izrazil interesa za izstop iz družbe, nato pa je navedel, da je bilo to odraz njegove nemoči, ker naj bi mu nasprotna udeleženka odrekala pravico do informacij), še ne predstavlja oziroma dokazuje verjetnosti, da bo predlagatelj zahtevane informacije po svojem izstopu uporabil v korist konkurenčne družbe. Kot že pojasnjeno, je za izpolnitev subjektivne zavrnitvene predpostavke po drugem odstavku 512. člena ZGD-1 treba izkazati, da obstaja konkretna nevarnost uporabe informacije, ki bi bila v nasprotju z interesi družbe. Sklicevanje nasprotne udeleženke na možnost uporabe pridobljenih informacij za konkurenčno dejavnost standarda konkretnosti ne dosega. Prav tako pritožničine navedbe ne zadostujejo za izpolnitev objektivne zavrnitvene predpostavke po drugem odstavku 512. člena ZGD-1. Pritožnica namreč ne navede konkretiziranega očitka za to, da bi bila podana verjetnost nastanka občutne in konkretne škode nasprotni udeleženki.14 Ker je pravico družbenika po posredovanju informacij in vpogledu treba razumeti široko, njene omejitve pa tolmačiti restriktivno, je mogoče zaključiti, da nasprotna udeleženka ni podala zadostne trditvene podlage, ki bi omogočala presojo upravičenosti njenega ravnanja skladno z obrazloženimi merili. Zgolj hipotetična možnost nadaljnje uporabe podatkov za konkurenčno dejavnost po predlagateljevem izstopu iz družbe ne zadošča. Ker so torej pritožničine navedbe pravno neodločilne oziroma pomanjkljive, se sodišču prve stopnje do njih tudi ni bilo treba opredeliti. Uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZGD-1 in 42. člena ZNP-1 zato ni podana.

25. Višje sodišče še pojasnjuje, da predlagatelj ni dolžan posebej utemeljevati svojega interesa za uveljavljanje pravice do informacije, temveč zadošča, da nakaže, za kaj informacijo ali vpogled potrebuje.15 Predlagatelj je že v predlogu navedel, da zahtevani podatki predstavljajo elementarne podatke o poslovanju družbe ter da je v družbo vložil bistven del svojega premoženja, zato pričakuje, da ga bo družba seznanjala s svojim poslovanjem, saj je od tega odvisen dobiček, ki se deli med družbenike. Nadalje je navedel, da direktor družbe (nasprotne udeleženke) D. D. v imenu in za račun družbe sklepa posle z družbami, v katerih je sam direktor, imetnik večinskega poslovnega deleža (npr. J., d. o. o.) oziroma posredno kapitalsko udeležen (npr. K., d. o. o.), kar nasprotna udeleženka ni prerekala. V zvezi s podatki, ki se nanašajo na družbo A., d. o. o., pa je pojasnil, kar ni sporno, da je slednja nastopala kot prodajalka vseh poslovnih deležev nasprotne udeleženke v družbi B., d. o. o. (takratna X.), da so nasprotno udeleženko ustanovili bivši družbeniki takratne X. in nanjo prenesli svoje deleže v družbi X., poleg tega pa je direktor družbe A., d. o. o., D. D., tudi direktor nasprotne udeleženke. Že glede na navedeno je predlagateljeva zahteva dovolj utemeljena in nazorno kaže na cilj, ki ga zasleduje predlagatelj.16 Zahtevane informacije se po vsebini nanašajo na družbo (nasprotno udeleženko), njene dejavnosti in vodenje poslov, kar vse omogoča družbeniku (predlagatelju) kontrolo poslovanja (informacije očitno potrebuje tudi zaradi preverjanja morebitnih nepravilnosti pri ravnanju direktorja družbe) in posledično učinkovito uveljavljanje članskih pravic. Neutemeljen je tako tudi pritožbeni očitek, da predlagatelj zahteva neobičajno širok in za opredeljeni namen v pretežnem delu nepotreben nabor informacij.

26. Končno so neutemeljene tudi pavšalne pritožbene navedbe nasprotne udeleženke, da naj bi bil izpodbijani sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 52. člena ZGD-1). Ker višje sodišče na te kršitve ne pazi po uradni dolžnosti,17 bi morala pritožnica konkretno navesti, vsebino katerih listin naj bi sodišče prve stopnje napačno povzelo, česar pa ni storila.

27. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani III. točki izreka sklepa sklenilo, da bo o stroških tega postopka odločalo s posebnim sklepom. Slednjega (zoper katerega se nasprotna udeleženka ravno tako pritožuje) je izdalo 4. 7. 2022 in v njem odločilo, da je dolžna nasprotna udeleženka v roku 15 dni predlagatelju povrniti potrebne stroške postopka 150,00 EUR, po preteku izpolnitvenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pritožnica trdi, da je odločitev sodišča prve stopnje glede stroškov postopka (III. točka izreka) nepravilna zaradi nezakonite I. točke izreka, kar pa ni utemeljen pritožbeni razlog. Pravilnost odločitve iz I. točke izreka namreč ne vpliva na odločitev iz III. točke izreka, v kateri je sodišče prve stopnje odločilo le, da bo o stroških tega postopka odločalo s posebnim sklepom.18

28. S tem je višje sodišče odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena v zvezi s 366. členom ZPP ter 42. členom ZNP-1). Če nasprotna udeleženka morebiti na kakšno pritožbeno navedbo ni dobila izrecnega odgovora, pa ta izhaja iz konteksta celotne obrazložitve,19 kar zadošča, saj lahko iz obrazložitve te odločbe v zadostni meri spozna, kateri razlogi so vodili višje sodišče k njegovi odločitvi.20

29. Višje sodišče je tako pritožbi nasprotne udeleženke delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).21 V preostalem delu je po tem, ko tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1), o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz II. točke izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

30. ZGD-1 v tretjem odstavku 52. člena določa, da v primeru utemeljenega predloga predlagateljeve stroške krije družba. Ker je predlagateljev odgovor na pritožbo v pretežni meri utemeljen, je višje sodišče odločilo, da mora nasprotna udeleženka sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka, dolžna pa je predlagatelju povrniti njegove stroške odgovora na pritožbo22 (165., 154. in 155. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in tretjim odstavkom 52. člena ZGD-1), in sicer nagrado za odgovor na pritožbo v višini 375 točk (prva alineja 4. točke tar. št. 30 Odvetniške tarife, OT), materialne stroške v višini 2 % (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR (prvi odstavek 13. člena OT) skupaj znaša 279,99 EUR. Od poteka roka za prostovoljno izpolnitev tečejo tudi zakonske zamudne obresti (378. člen v zvezi z 299. členom Obligacijskega zakonika, OZ, in 313. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Glej sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III Ips 75/2010 z dne 27. 1. 2011, točko 8 obrazložitve. 2 Glej sklepe Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 692/2021 z dne 2. 2. 2022, I Cpg 529/2021 z dne 13. 10. 2021, I Cpg 247/2021 z dne 23. 6. 2021, I Cpg 587/2020 z dne 21. 10. 2020, I Cpg 41/2020 z dne 13. 2. 2020 idr. 3 Sodišče mora dati udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka (prvi odstavek 5. člena ZNP-1). Sodišče sme odločiti, ne da bi udeležencu dalo možnost, da se izjavi, če tako določa zakon ali če presodi, da bi bile s tem ogrožene druge ustavne pravice osebe, katere pravice in pravne interese je sodišče dolžno varovati po uradni dolžnosti (drugi odstavek 5. člena ZNP-1). 4 Višje sodišče v Ljubljani je npr. v sklepu I Cpg 758/2019 z dne 4. 12. 2019 (točki 13 in 14 obrazložitve) ugotovilo, da je bila predlagatelju odvzeta možnost sodelovanja v postopku, ker je imel ta le en dan za odgovor na vlogo nasprotne udeleženke, na katero je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev. 5 Glej sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 133/2016 z dne 23. 2. 2016, točke 17–19 obrazložitve. 6 Glej sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 133/2016 z dne 23. 2. 2016, točko 18 obrazložitve. 7 Ko družbenik dobi zahtevano informacijo, je ne more zahtevati še enkrat (glej sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III Ips 19/2006 z dne 25. 4. 2006). 8 Prilogi B11. 9 Prim. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 587/2020 z dne 21. 10. 2020, točko 10 obrazložitve, in I Cpg 41/2020 z dne 13. 2. 2020, točko 12 obrazložitve. 10 Celo nasprotno, z navedbami, „da bo morala podatke, vezane na 9m 2021, še pripraviti“, priznava, da jih lahko priskrbi. 11 Prim. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 758/2019 z dne 4. 12. 2019, točko 10 obrazložitve, in I Cpg 62/2019 z dne 21. 2. 2019, točko 11 obrazložitve. 12 Ki se glasi: „Poslov družbe, ki so že obseženi v bilancah družbe za pretekla leta in imajo ustrezno podlago v sklepih in soglasjih družbenikov, poslovodstvu ni potrebno posebej pojasnjevati.“ 13 Prim. tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 587/2020 z dne 21. 10. 2020, točko 7 obrazložitve. 14 Prim. sklepe Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 692/2021 z dne 2. 2. 2022, točko 14 obrazložitve, I Cpg 587/2020 z dne 21. 10. 2020, točko 8 obrazložitve, in I Cpg 383/2012 z dne 31. 5. 2012, točko 10 obrazložitve, ter Višjega sodišča v Kopru I Cpg 40/2021 z dne 3. 6. 2021, točko 13 obrazložitve. 15 Prim. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 758/2019 z dne 4. 12. 2019, točko 11 obrazložitve, in I Cpg 133/2016 z dne 23. 2. 2016, točko 8 obrazložitve. 16 V pripravljalni vlogi z dne 21. 6. 2022 pa je predlagatelj dodatno pojasnil še, da je družba junija 2021 zavrnila njegov predlog za odobritev posojila, ker naj ne bi bil ustrezno pojasnjen, ter da sumi, da so bila drugim družbenikom odobrena posojila brez kakršnegakoli pojasnila, zato želi z zahtevanimi podatki preveriti tudi, ali, in kakšna posojila so bila v relevantnem obdobju odobrena ostalim družbenikom. 17 Določba drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 52. člena ZGD- 1. 18 Pritožnica pa v zvezi z odločitvijo o stroških ne uveljavlja relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, in sicer, da bi moralo sodišče prve stopnje v skladu z določbo četrtega odstavka 163. člena ZPP v izpodbijanem sklepu (odločbi, s katero je odločilo o glavni stvari) odločiti tudi o tem, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. Tudi če bi takšno kršitev uveljavljala, pa ta ne bi bila podana, saj napačna uporaba navedene določbe ni vplivala na zakonitost in pravilnost sodne odločbe. 19 Prim. sklep Ustavnega sodišča Up-429/01-5 z dne 24. 6. 2003, 2. točko obrazložitve. 20 Prim. sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III Ips 84/2017 z dne 22. 5. 2018. 21 Zavrnilo je predlagateljev predlog za posredovanje podatkov iz prve do desete alineje I. točke izreka izpodbijanega sklepa, ki se nanašajo na leto 2017. 22 Prim. tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 41/2020 z dne 13. 2. 2020, točko 16 obrazložitve.