Jedro

Sklenjena sodna poravnava omogoča staršema, da otroku zagotovita ustrezne pogoje za zdrav osebnostni razvoj in da je pri tem preživninsko breme glede na njune dohodke ustrezno razporejeno. Težave pri izpolnjevanju dogovora o plačilu občasnih višjih stroškov še ne predstavljajo bistveno spremenjenih okoliščin, ki bi utemeljevale spremembo s sodno poravnavo dogovorjenih obveznosti, lahko pa starša takšno spremembo dosežeta sporazumno.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v I. točki izreka tako spremeni, da se ohrani besedilo v 5. točki sodne poravnave, sklenjene pri Okrožnem sodišču v Krškem v zadevi II N 129/2019 s 3. 12. 2019, ki določa, da starša krijeta večje stroške, ki presegajo vrednost 40 EUR, vsak do polovice in po predhodnem dogovoru.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Udeleženca sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlogu predlagatelja in sodno poravnavo, sklenjeno pri Okrožnem sodišču v Krškem II N 129/2019 s 3. 12. 2019, v odločitvi o stikih med mld. A. A. in udeležencema (2. točka poravnave) spremenilo tako, da otrok preživi izmenjaje en teden pri mami in en teden pri očetu, v času počitnic pa ureditev ostane nespremenjena, če se starša ob upoštevanju želja in koristi mld. A. A. ne dogovorita drugače. Spremenilo je tudi odločitev v 5. točki sodne poravnave glede plačila preživnine ter izvzelo dogovor, da starša krijeta večje stroške, ki presegajo vrednost 40 EUR, vsak do polovice in po predhodnem dogovoru. V preostalem delu je določila sodne poravnave ohranilo v veljavi ter ostale predloge predlagatelja in nasprotne udeleženke zavrnilo.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka in ga izpodbija glede odločitve o spremembi 5. točke poravnave, zavrnitvi predloga za zvišanje preživnine in stroških postopka. Uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), saj sodišče ni na jasen in razumljiv način obrazložilo presoje o bistveno spremenjenih potrebah upravičenca in zmožnostih zavezanca. Sprememba načina izvrševanja stikov pomeni le drugačno razporeditev, njihov obseg pa je ostal nespremenjen, kar prikazuje v tabeli. Ugotovitev, da realizacija dogovora med starši glede stroškov, ki presegajo 40 EUR, ni možna, ne predstavlja spremenjene okoliščine. Predlagateljica je obstoj takšnih stroškov izkazala. Če bi sodišče zaznalo spremenjene dejanske okoliščine, bistvene za določitev preživnine, bi moralo o njeni višini odločiti na podlagi kriterijev iz 189. člena Družinskega zakonika (DZ). Ob tem bi ugotovilo, da so podani pogoji za zvišanje in ne za znižanje preživnine.

Sodišče se ni opredelilo do dokazov nasprotne udeleženke o pogojih za zvišanje preživnine. Ni dovolj, da preživnina zajema le stroške najosnovnejših sredstev za preživetje otroka, temveč mora zagotavljati tudi uspešen duševni razvoj. Potrebe sina so se povečale, prav tako tudi preživninske zmožnosti predlagatelja. Nasprotna udeleženka je v zvezi s tem zahtevala predložitev plačilnih list, do česar se sodišče ni opredelilo. Prav tako tudi ne do njene ocene potreb, ki so s starostjo otroka narasle. Posebej to velja za stroške oblačil in obutve ter prostočasnih aktivnosti. V prid zvišanju preživnine govorijo tudi otrokove največje koristi. Okoliščine po sklenitvi sodne poravnave so pokazale, da predhoden dogovor med udeležencema glede stroškov, ki presegajo 40 EUR, ni mogoč, kar gre na škodo otroka. Zato bi sodišče moralo določiti fiksen znesek, ki ga mora plačevati predlagatelj, in sicer 250 EUR.

Sodišče bi plačilo stroškov ob uporabi prostega preudarka moralo naložiti predlagatelju, saj je njegov predlog očitno neutemeljen.

3. Na pritožbo je odgovoril predlagatelj in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Udeleženca sta bivša zakonca in starša trinajstletnega sina A. A. Po razvezi zakonske zveze sta se s sodno poravnavo s 3. 12. 2019 dogovorila, da se otrok zaupa v vzgojo in varstvo materi ter uredila izvajanje stikov in način plačevanja preživnine. V obravnavani zadevi je predlagatelj zaradi spremembe načina izvrševanja stikov predlagal spremembo sodne poravnave, in sicer primarno tako, da bi se otrok zaupal v skupno vzgojo in varstvo obema, podredno pa v vzgojo in varstvo očetu, oziroma (še podredno), da bi ostal zaupan materi, v vseh primerih s spremembo višine preživninskega prispevka. Nasprotna udeleženka je predlogu nasprotovala, hkrati pa z nasprotnim predlogom zahtevala zvišanje s poravnavo določene preživnine. Sodišče je z izpodbijanim sklepom formaliziralo drugačno izvajanje stikov, ki sta ga udeleženca že pričela izvajati pred tem sodnim postopkom, poseglo pa je tudi v dogovor glede plačevanja preživnine za stroške, ki presegajo 40 EUR. Ker se pritožuje zgolj nasprotna udeleženka, je predmet pritožbene presoje le vprašanje plačila preživnine.

6. Pritožnica utemeljeno opozarja, da je glede na določilo sodne poravnave napačna ugotovitev sodišča o številu dni, ki jih po spremenjenem dogovoru o stikih otrok preživlja pri posameznem od staršev. Nasprotna udeleženka je že med postopkom opozarjala, da se je s spremembo dogovora o izvajanju stikov spremenil le način prehajanja sina, tako da menjave ne potekajo dvakrat tedensko, temveč le enkrat tedensko, kar so kot boljšo rešitev sprejeli vsi družinski člani. Še vedno pa otrok, upoštevajoč obdobje 4 tednov, pri obeh starših preživi enako število dni, kar v pritožbi nazorno prikaže v tabeli. Predlagatelj teh navedb v odgovoru na pritožbo ni prerekal, zato jim pritožbeno sodišče sledi. To pa pomeni, da oba starša otroku enakovredno zagotavljata prehrano in skrbita za stroške bivanja ter se v tem obsegu preživljanje glede na čas po sklenitvi sodne poravnave ni spremenilo. Argumentu sodišča, da predlagatelj zaradi povečanega obsega časa, ki ga po spremenjenem načinu izvajanja stikov preživi z otrokom, prispeva več kot ob sklenitvi sodne poravnave, zato ni mogoče pritrditi.

7. Nasprotna udeleženka v postopku nasprotuje spremembi sodne poravnave glede opustitve dogovora, da starša krijeta večje stroške, ki presegajo 40 EUR, vsak do polovice in po predhodnem dogovoru. Predlagatelj je ves čas postopka zatrjeval, da je dogovor med staršema mogoč in s tem utemeljeval tudi predlog po skupni vzgoji in varstvu, nasprotna udeleženka pa je nastanku spremenjenih okoliščin in posegu v sodno poravnavo oporekala. Čeprav je sodišče ugotovilo, da je med staršema prihajalo do težav pri realizaciji omenjenega dogovora, to ne predstavlja bistveno spremenjene okoliščine, ki bi terjala spremembo s poravnavo dogovorjenega načina plačila preživnine v smislu 106. člena DZ. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je dogovor staršev o plačilu preživnine iz 5. točke sodne poravnave v celoti ohranilo v veljavi.

8. Pritožbeno sodišče pritrjuje sicer skopim razlogom sodišča prve stopnje, da se potrebe mld. A. A. od zadnje določitve preživnine niso bistveno spremenile. Ob sklenitvi sodne poravnave je bil deček star 9 let, ob zaključku tega postopka pa je napolnil 13 let. Starša enakovredno krijeta stroške njegove prehrane in bivanja, po medsebojnem dogovoru pa sedaj tudi večino stroškov z oblačili, ki jih ima A. A. v obeh domovih. Deček še vedno obiskuje glasbeno šolo, za katero stroške krije oče. Celotno obdobje se ukvarja tudi s športno aktivnostjo, s tem, da je v času sodne poravnave obiskoval gimnastiko, nato plavanje, sedaj pa po navedbah pritožnice trenira judo. Prav tako se razmere niso bistveno spremenile glede stroškov ostalih šolskih in prostočasnih dejavnosti, ki jih izpostavlja nasprotna udeleženka. Stroški šolskih potrebščin, prehrane, kostumov za pusta ali praznovanj rojstnih dni nastajajo vsako leto in njihovo morebitno povečanje zaradi bolj razkošnih praznovanj ne predstavlja okoliščine, ki bi utemeljevala zvišanje preživnine. Pritožbeno sodišče sicer soglaša, da imajo starejši otroci dodatne potrebe po tehničnih pripomočkih, kot sta telefon in računalnik, kar je v današnjem času nujno že za izpolnjevanje šolskih obveznosti. Vendar pa sta se udeleženca v sodni poravnavi dogovorila, da si stroške, ki presegajo 40 EUR, razdelita in sta torej že predvidela njihov nastanek in način plačila, zaradi česar tudi pri tovrstnih povečanih izdatkih o spremenjenih okoliščinah ni mogoče govoriti.

9. Nasprotna udeleženka kot spremenjeno okoliščino pavšalno navaja tudi višjo plačo predlagatelja, ob tem pa ne pojasni, zakaj bi se bistveno spremenila. Glede na trditve predlagatelja, da sta oba udeleženca zaposlena v javnem sektorju in se je obema plača povišala le zaradi rednih usklajevanj, kar v postopku ni bilo prerekano, predlagateljica tudi v tem delu bistveno spremenjenih okoliščin ni izkazala. Zato sodišče ni bilo dolžno izvesti dokaza s pridobitvijo dodatnih plačilnih list predlagatelja za zadnje obdobje, saj to ob dejstvu, da jih zase ni predložila niti nasprotna udeleženka in nespremenjenem delovnem mestu obeh, za ugotavljanje spremembe razmerja v dohodkih ni bilo potrebno.

10. Sklenjena sodna poravnava omogoča staršema, da otroku zagotovita ustrezne pogoje za zdrav osebnostni razvoj in da je pri tem preživninsko breme glede na njune dohodke ustrezno razporejeno. Težave pri izpolnjevanju dogovora o plačilu občasnih višjih stroškov še ne predstavljajo bistveno spremenjenih okoliščin, ki bi utemeljevale spremembo s sodno poravnavo dogovorjenih obveznosti, lahko pa starša takšno spremembo dosežeta sporazumno. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi nasprotne udeleženke delno ugodilo in sklep spremenilo tako, da je sodno poravnavo glede načina plačila preživnine v celoti ohranilo v veljavi (358. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

11. Po določilu 101. člena ZNP-1 sodišče o stroških v postopkih za varstvo koristi otroka odloča po prostem preudarku. V obravnavani zadevi sta predloga podala oba udeleženca in novo ureditev razmerja utemeljevala s koristjo otroka, pri čemer v pretežnem delu nista bila uspešna. Zato je pritožbeno sodišče presodilo, da oba krijeta svoje stroške celotnega postopka.