Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnika res šele v pritožbenem postopku jasno opredelita, zakaj štejeta, da je mogoče obveznost toženca izvršiti z nenadomestnim dejanjem, vendar pa je sklepanje na to mogoče tudi iz trditev tožbe oziroma predloga za izdajo začasne odredbe. V tem sta tožnika navedla, da živita v stanovanju v zgornjem nadstropju hiše, toženec pa je odklopil elektriko v omarici, ki se nahaja v pritličju iste hiše, kamor tožnika nimata vstopa. Hkrati sta navedla, da niti s samopomočjo ne moreta vzpostaviti prejšnjega posestnega stanja in si zagotoviti elektrike v stanovanju. Iz navedenih dejanskih trditev je mogoče sklepati na verjetnost, da je izvršitev toženčeve obveznosti mogoča le z nenadomestnim dejanjem in da sta zato tožnika predlagala ustrezno sredstvo izvršbe.
s k l e n i l o : Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe po kateri bi morala tožena stranka takoj priklopiti dobavo eleketričnega toka v stanovanju v I. nadstropju nepremičnine G., ki stoji na parc. št. 2162/3, vpisani v vl. št. 1887 k.o. B. tako, da bo ponovno vzpostavljena dobava električnega toka v navedeno stanovanje, v primeru, da tožena stranka navedene obveznosti ne bi izpolnila, pa naj se ji določi denarna kazen v višini
500.000,00 SIT.
Proti takšni odločitvi je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo predlogu za izdajo začasne odredbe. V pritožbi navaja, da se omarica za priklop električne energije nahaja v pritličju stanovanjske stavbe, torej v delu, v katerega tožeči stranki nimata vstopa in v katerega ima vstop zgolj tožena stranka. Torej je jasno, da gre za nenadomestno dejanje, ki ga lahko opravi le toženec.
Pritožba je utemeljena.
Tožeča stranka uveljavlja terjatev za varstvo posesti stanovanja, ki jo je toženec motil z odklopom elektrike in sicer tako, da se vzpostavi prejšnje posestno stanje oziroma, da se ponovno vzpostavi dobava električne energije v njeno stanovanje. Gre torej za zavarovanje nedenarne terjatve, za katero sta tožnika, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, izkazala vse predpisane pogoje iz
272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ. Kljub temu pa je sodišče prve stopnje predlog za omenjeno zavarovanje zavrnilo, ker gre po njegovem mnenju za nadomestno dejanje, kar pomeni, da tožnika nista predlagala ustreznega sredstva izvršbe.
Odločanje sodišča v postopku zavarovanja z začasno odredbo temelji na presoji verjetnosti pravnorelevantnih dejstev. Tožnika res šele v pritožbenem postopku jasno opredelita zakaj štejeta, da je mogoče obveznost toženca izvršiti z nenadomestnim dejanjem, vendar pa je sklepanje na to mogoče tudi iz trditev tožbe oziroma predloga za izdajo začasne odredbe. V tem sta tožnika navedla, da živita v stanovanju v zgornjem nadstropju hiše, toženec pa je odklopil elektriko v omarici, ki se nahaja v pritličju iste hiše, kamor tožnika nimata vstopa. Hkrati sta navedla, da niti s samopomočjo ne moreta vzpostaviti prejšnjega posestnega stanja in si zagotoviti elektrike v stanovanju. Iz navedenih dejanskih trditev je mogoče sklepati na verjetnost, da je izvršitev toženčeve obveznosti mogoča le z nenadomestnim dejanjem in da sta zato tožnika predlagala ustrezno sredstvo izvršbe. Po drugi strani iz povzetih dejanskih trditev tožnikov ni mogoč zaključek sodišča, da gre nedvomno za nadomestno dejanje v smislu 225. člena ZIZ-a. Verjetnost trditev tožnikov je zato sodišče prve stopnje napačno presojalo, zaradi česar je izpodbijana odločitev napačna. Izpodbijanega sklepa pa ni bilo mogoče spremeniti, kot sta v pritožbi predlagala tožnika. Zaradi zagotovitve pravice do kontradiktornosti tožencu, ki mu ga po določilih ZIZ zagotavlja ugovorni postopek, je bilo treba sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in mu vrniti zadevo v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).