Jedro

Nujni dedič mora vselej uveljavljati zahtevek za vračanje daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža neposredno v pravdi, kadar obdarjenci niso udeleženci zapuščinskega postopka, pa tudi tedaj, če sam ni sodeloval v zapuščinskem postopku (223. člen ZD), če po napotilu sodišča ni sprožil pravde med zapuščinskim postopkom, ali če ga sodišče ni napotilo na pravdo, pa bi ga moralo (četrti in peti odstavek 213. člena ZD), če obstajajo pogoji za obnovo zapuščinskega postopka (224. člen ZD), končno pa tudi v primerih, ko ni zapuščine, ker je pokojnik s celotnim svojim premoženjem razpolagal že za časa svojega življenja in ga ob smrti ni imel več.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog zapustnikove hčerke in nujne dedinje za opravo zapuščinske obravnave po pokojnem. Tako je odločilo na podlagi 203. člena ZD1 po ugotovitvi, da pokojni ni zapustil nobenega premoženja.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo zapustnikova hči kot nujna dedinja. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo. Povzema ugotovitve in razloge izpodbijanega sklepa. Navaja, da s sklenitvijo pogodbe o dosmrtnem preživljanju zapustnik ne more preprečiti nujnemu dediču, da prejme nujni dedni delež. Sodišče mora ugotoviti, ali je bila pogodba v celoti ali le delno odplačna. V tem primeru je nujni dedič upravičen zahtevati vrnitev daril za uveljavitev nujnega deleža. Na njegovo zahtevo se zmanjšajo oporočna razpolaganja in nato še vrnejo darila, kar mora zahtevati v zapuščinskem postopku. Če dejanska podlaga njegovega zahtevka ni sporna, o njegovi zahtevi odloča zapuščinsko sodišče. V nasprotnem primeru se o tem odloča v pravdi. Zato bi moralo sodišče razpisati zapuščinsko obravnavo in najprej ugotoviti spornost oziroma nespornost dejanske podlage zahtevka za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža. Ker sodišče tega ni storilo, je kršilo pravico pritožnice do uveljavljanja nujnega dednega deleža v zapuščinskem postopku. Čeprav vnukinja ni zakonita dedinja po zapustniku, ima status zakonite dedinje po vstopni pravici. Upoštevna so tudi darila, ki jih je zapustnik naklonil njej. Zato je stališče sodišča, da se zapuščinska obravnava ne opravi, zmotno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kadar po podatkih iz smrtovnice pokojnik ni zapustil premoženja, zapuščinsko sodišče skladno s prvim odstavkom 203. člena ZD odloči, da se zapuščinski postopek ne opravi.

5. V obravnavanem primeru je sodišče na podlagi smrtovnice, dodatnih poizvedb v zemljiški knjigi in pri pristojnih upravnih organih ugotovilo, da pokojnik ni zapustil premoženja, saj je z vsem svojim premoženjem razpolagal s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, sklenjeno z vnukinjo (hčerko pritožnice) in njenim možem. Pritožnica je zoper izdani sklep, da se zapuščinska obravnava ne opravi2 vložila predlog, naj se zapuščinska obravnava opravi, da bo v njej lahko uveljavljala nujni dedni delež. Tudi iz njenih navedb in izjave,3 ne izhaja, da bi pokojni ob smrti imel še kakšno drugo premoženje, da bi torej obstajala zapuščina. Trdila je le, da zaradi morebitne prekluzije nujni delež in vrnitev daril zaradi njegovega prikrajšanja uveljavlja že v zapuščinskem postopku.

6. Pritožnici je sicer treba pritrditi, da se dednopravni zahtevki primarno uveljavljajo in rešujejo v zapuščinskem postopku, v pravdi pa le, če so med dediči sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. To velja tudi za uveljavljanje nujnega dednega deleža in zahtevke dediča za vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža. Vendar sodišče lahko v zapuščinskem postopku odloči le o vrnitvi daril, če so obdarjenci udeleženci v postopku in če zahtevek priznajo.4 Zapustnik pa v času življenja lahko darila nakloni dedičem in tudi drugim osebam. Slednji po 175. členu ZD niso stranke zapuščinskega postopka.5 Nujni dedič, torej v okviru zapuščinskega postopka lahko zahteva vrnitev darila le od sodediča. Po 210. členu ZD ga sodišče napoti na pravdo le tedaj, če so v zvezi s tem sporna dejstva med dediči. V obravnavanem primeru pa je sodišče pravilno presodilo, da bo morala pritožnica svojo dedno pravico uveljavljati zoper pogodbenika pogodbe o dosmrtnem preživljanju neposredno v pravdi. Nujni dedič mora vselej uveljavljati zahtevek za vračanje daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža neposredno v pravdi, kadar obdarjenci niso udeleženci zapuščinskega postopka, pa tudi tedaj, če sam ni sodeloval v zapuščinskem postopku (223. člen ZD), če po napotilu sodišča ni sprožil pravde med zapuščinskim postopkom, ali če ga sodišče ni napotilo na pravdo, pa bi ga moralo (četrti in peti odstavek 213. člena ZD), če obstajajo pogoji za obnovo zapuščinskega postopka (224. člen ZD), končno pa tudi v primerih, ko ni zapuščine, ker je pokojnik s celotnim svojim premoženjem razpolagal že za časa svojega življenja in ga ob smrti ni imel več.6

7. Pritožnica dejanskih ugotovitev sodišča, da je pokojnik za časa življenja razpolagal s celotnim svojim premoženjem z obravnavo pogodbo o dosmrtnem preživljanju in da ob smrti ni imel več nobenega premoženja, ne izpodbija. Ob takih dejanskih ugotovitvah je sprejeta odločitev, da bo morala uveljavljati prikrajšanje nujnega deleža neposredno v pravdi, tudi pravno pravilna. Obrazložena je z jasnimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jim pritožbeno sodišče pritrjuje in jih ne ponavlja. Pritožničina pravica do uveljavljanja nujnega deleža ne bo v ničemer prizadeta. Čeprav zapuščinske obravnave ni, ker ni zapuščine, lahko svojo pravico do nujnega deleža uveljavlja oziroma zahteva neposredno s tožbo v pravdi, če trdi, da je njen nujni delež prikrajšan zaradi pokojnikovih daril za časa življenja. Določnih trditev, da bi bila pogodba o dosmrtnem preživljanju dejansko darilna in ne odplačna, pa pritožnica doslej niti ni podala.

8. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Ker je odločitev pravno pravilna in ni obremenjena s procesnimi kršitvami, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP7 v zvezi s 163. členom ZD.

1 Zakon o dedovanju, Ur. list RS, št. 15/1976 s spremembami. 2 D 6/2018 z dne 16. 4. 2018 na red. št. 12 spisa. 3 Zapustnik naroka na red. št. 16 spisa. 4 VS RS II Ips 242/97. 5 175. člen ZD določa, da so stranke v zapuščinskem postopku le dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. 6 Primerjaj: dr. Zupančič, K.: Dedno pravo, ČZ Ur. list, Ljubljana 1991, stran 2015; dr. Končina Peternel M.; v Oblikovanje tožbenih zahtevkov za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža, Podjetje in delo, letnik 2008, št. 6 do 7. 7 Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999 s spremebami.