Jedro

Šele če fizična delitev v naravi ni mogoča, niti z izplačilom razlike v vrednosti ali mogoče le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, se sodišče lahko odloči, da se stvar proda in razdeli kupnina.

Sodišče prve stopnje pa pogojev za fizično delitev stvari v postopku ni presojalo. Stvar je namreč deljiva, če jo je mogoče razdeliti na stvari iste vrste, pri čemer se nesorazmerno ne zmanjša njena vrednost, niti se ne uniči njen osnovni namen.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nepremičnino, podrobneje navedeno v izreku izpodbijanega sklepa, razdružilo tako da je postala izključna lastnica navedene nepremičnine predlagateljica A. A., nasprotnemu udeležencu B. B. pa je dolžna za njegov solastni delež izplačati 233,33 EUR v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa (I. točka izreka). V II. točki izreka je sodišče odločilo, da se pri nepremičnini vknjiži lastninska pravica v korist predlagateljice do celote. Stroške postopka v višini 96,00 EUR pa je razdelilo med oba udeleženca glede na njun delež na nepremičnini (III. točka izreka).

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec. V pritožbi navaja, da je sodišče kršilo določbe materialnega prava, ko je za vrednost nepremičnine vzelo cenitev po GURS-u, saj je ta že na prvi pogled prenizka, parcela namreč leži v urbanem delu, gre za stavbno zemljišče, zato bi sodišče moralo postaviti izvedenca, ki bi določil vrednost nepremičnine in ugotovil status zemljišča. Nasprotni udeleženec je bil v postopku na prvi stopnji prava neuka stranka, ki ne pozna ne pravdnega postopka, niti kako se opravi delitev solastnine, sodišče pa mu postopka delitve v skladu s 70. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) ni pojasnilo. Po umiku predloga po postavitvi cenilca bi sodišče nasprotnega udeleženca moralo poučiti o tem, zakaj je cenilec v predmetnem postopku pomemben, sicer pa iz 70. člena SPZ izhaja, da je primarna delitev solastnine fizična delitev in šele če slednja ni mogoča, se lahko opravi z izplačilom razlike v vrednosti. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in vrne v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP).

5. V predmetnem nepravdnem postopku je predlagateljica predlagala delitev parcele, katere solastnica je do 2/3, nasprotni udeleženec pa do 1/3, in sicer tako, da se celotna nepremičnina prepusti njej, sama pa izplača nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec je na naroku navedel, da svojega deleža ne želi prodati. Pravilno pritožba opozarja, da se je s tem o načinu delitve nasprotni udeleženec izjasnil in sicer se z delitvijo, da se njegov delež izplača, ni strinjal, saj je na naroku povedal, da ne želi izplačila.

6. SPZ način delitve stvari v solastnini ureja v 70. členu. Če se solastniki ne morejo sporazumeti o načinu delitve, o njem odloči sodišče v nepravdnem postopku, tako da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo opravičen interes (prvi in drugi odstavek 70. člen SPZ). Šele če fizična delitev v naravi ni mogoča, niti z izplačilom razlike v vrednosti ali mogoče le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, se sodišče lahko odloči, da se stvar proda in razdeli kupnina. Na predlog enega izmed solastnikov lahko sodišče v skladu s petim odstavkom 70. člena SPZ odloči, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike, tako da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. 7. SPZ tako kot primarni način delitve stvari v solastnini narekuje fizično delitev. Slednja ima prednost pred ostalimi načini delitve, ne glede na to ali se z njo strinjajo vsi solastniki ter ne glede na to, ali vsi izkažejo opravičen interes za določen del stvari v naravi. Da se z načinom delitve, kot ga je predlagala predlagateljica, v skladu s petim odstavkom 70. člena SPZ nasprotni udeleženec ni strinjal, izhaja iz njegove izjave, ki jo je podal na naroku, da se s prodajo ne strinja. Sodišče prve stopnje pa pogojev za fizično delitev stvari v postopku ni presojalo. Stvar je namreč deljiva, če jo je mogoče razdeliti na stvari iste vrste, pri čemer se nesorazmerno ne zmanjša njena vrednost, niti se ne uniči njen osnovni namen. Predmetna nepremičnina predstavlja parcelo v velikosti 513 m2, sodišče prve stopnje pa razlogov, zakaj delitev slednje v naravi glede na deleže nepravdnih strank na tej parceli, ni ugotavljalo. Sodišče prve stopnje bi glede na dejstvo, da je nasprotni udeleženec nasprotoval načinu delitve, kot ga je predlagala nasprotna stranka, moralo v okviru materialno procesnega vodstva nasprotnemu udeležencu pojasniti načine delitve, ki obstajajo v skladu s 70. členom Stvarnopravnega zakonika in v kolikor do dogovora glede same delitve in višine vrednosti nepremičnine ne bo prišlo opraviti primarno delitev v naravi. Sodišče prve stopnje je torej napačno uporabilo določbo 70. člena SPZ, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

8. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo odločanje, saj bo sodišče prve stopnje lažje in hitreje dopolnilo dokazni postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi 37. členom ZNP), katerega sedaj glede na materialnopravno določbo 70. člena SPZ niti ni izvajalo. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje dopolniti dokazni postopek, eventualno z izvedencem geodetske stroke in po potrebi z izvedencem cenilcem ter ugotoviti, ali je fizična delitev nepremičnine mogoča, v kolikor pa slednje ni mogoče, bo moralo ugotoviti vrednost nepremičnine in vrednost deleža, ki bi pripadal ob delitvi posameznemu udeležencu nepravdnega postopka.

9. V skladu s 163. členom ZPP je odločitev o stroških odpadla, saj jih nasprotni udeleženec ni priglasil. PRAVNI POUK:

1. Zoper ta sklep je dopustna pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožbo je potrebno vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa. Če se pritožba pošlje priporočeno po pošti, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču. 2. Morebitno pritožbo je potrebno vložiti v dveh izvodih pisno pri Okrajnem sodišču v Ljutomeru.

3. Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP).

4. Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP).

5. Sodna taksa za pritožbo mora biti plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

6. Če je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP), sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP). Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

7. Sklep sodišča druge stopnje se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).