Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predmetni socialni spor se je pričel na podlagi vloge, ki ni poimenovana kot tožba, v njej ni navedena tožena stranka, niti nima tožbenega zahtevka. S tako pomanjkljivo vlogo ni bilo postopano po 108. členu ZPP. Iz zapisnika o edini glavni obravnavi z dne 7. 9. 2015 ni razvidno, da bi bil na tem naroku določno opredeljen tožbeni zahtevek, čeprav bi sodišče v okviru materialno procesnega vodstva na to moralo paziti in tožniku, ki nima pooblaščenca, pomagati oblikovati tožbeni zahtevek. Ker iz zapisnika z glavne obravnave izhaja le zapis, „da tožnik vztraja kot doslej“, je v zadevi razsojeno o vlogi, ki nima nujnih sestavin tožbe, ki ni sklepčna, niti nima tožbenega zahtevka. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba in sklep se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo drugostopenjske odločbe št. ... z dne 21. 3. 2014 v zvezi s prvostopenjsko št. ... z dne 15. 1. 2014, odobritev invalidske pokojnine od 1. 6. 2009 dalje oz. da se izplačevanje nadomestila za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo ustavi šele 10. 1. 2012 (I. točka izreka). Tožbo v delu zahtevka na vračilo prispevkov od 1. 6. 2009 do 16. 3. 2011 je zavrglo (II. točka izreka).
2. Zoper citirano sodbo in sklep se pritožuje tožnik smiselno iz vseh pritožbenih razlogov.
Graja vodenje glavne obravnave, saj sodišče njegovim navedbam ni posvečalo pozornosti, jih v zapisnik ni zapisalo, temveč le navedbe tožene stranke, zaradi česar zapisnika ni podpisal. Sodbo je zato potrebno razveljaviti in izvesti ponovno obravnavo, v kateri bodo obravnavana tudi njegova stališča. Strinja se s 4 urno upokojitvijo od 4. 5. 2009 dalje. Problem je le v tem, da je bila takšna odločba izdana šele 16. 1. 2014. Posledica je, da se mu za nazaj ukinja pravica na temelju III. kategorije invalidnosti, in da je oškodovan, ker mu tožena stranka trga sredstva iz naslova prejetega nadomestila v višini cca. 2.500,00 EUR. Moral bi biti narejen poračun med 4 urno pokojnino in 4 urnim zneskom nadomestila, za obdobje od 1. 6. 2009 do 16. 3. 2011 pa vrnjeni prispevki za prostovoljno zavarovanje.
Ne strinja se z obrazložitvijo sodbe v 8. točki, da izplačevanje invalidske pokojnine ni predmet tega postopka. Predlaga ugodno rešitev zadeve.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče je zadevo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP glede pravilne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju: ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Ob takšnem preizkusu zadeve ugotavlja, da pritožnik smiselno utemeljeno uveljavlja kršitev načela kontradiktornosti, ki zagotavlja, da mora sodišče med drugim dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o navedbah nasprotne stranke.
Hkrati ima pisni odpravek sodne odločbe pomanjkljivosti, da ga niti ni mogoče preizkusiti, saj je izrek nejasen, delno sam s seboj v nasprotju in v določenem obsegu tudi v nasprotju z obrazložitvijo. Izdana je sodna odločba o zahtevkih, ki kot takšni sploh niso določno postavljeni.
5. Tako kot vsak sodni postopek, se tudi sodno socialni spor prične s tožbo. V teh sporih gre v bistvu za izpodbojne tožbe zoper dokončne posamične upravne akte o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih iz sistema socialne varnosti. Poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, mora glede na 73. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004; v nadaljevanju: ZDSS-1) izpodbojna tožba obsegati še navedbo upravnega akta, zoper katerega je vložena, tožbene razloge in zahtevek. V kolikor zahtevek v tožbi ni zadostno opredeljen, ga mora tožnik v skladu z 2. odstavkom 73. člena ZDSS-1 opredeliti najkasneje do konca prvega naroka za glavno obravnavo. Teh določb sodišče prve stopnje, čeprav bi jih moralo, sploh ni uporabilo.
6. Iz listin sodnega spisa namreč izhaja, da se je predmetni socialni spor pričel na podlagi vloge, ki ni poimenovana kot tožba, v njej ni navedena tožena stranka, niti nima tožbenega zahtevka. S tako pomanjkljivo vlogo ni bilo postopano po 108. členu ZPP. Iz zapisnika o edini glavni obravnavi z dne 7. 9. 2015 (l. št. 13 sodnega spisa) ni razvidno, da bi bil vsaj na tem naroku določno opredeljen tožbeni zahtevek, čeprav bi sodišče v okviru materialno procesnega vodstva na to moralo paziti in tožniku, ki nima pooblaščenca, pomagati oblikovati tožbeni zahtevek.
Ker iz zapisnika z glavne obravnave izhaja le zapis, „da tožnik vztraja kot doslej“, je v zadevi razsojeno o vlogi, ki nima nujnih sestavin tožbe, ki ni sklepčna, niti nima tožbenega zahtevka. Z delom zavrnilnega izreka sodbe je celo meritorno razsojano o izplačevanju invalidske pokojnine od določenega datuma dalje, čeprav iz obrazložitve sodbe hkrati izhaja, da zaradi dokončnosti in pravnomočnosti posamičnega upravnega akta z dne 14. 3. 2012, ni predmet tega socialnega spora.
7. Da bo lahko v obravnavani zadevi izdana pravilna meritorna in procesna odločitev, je bilo potrebno tožnikovi pritožbi ugoditi iz predhodno navedenih razlogov izpodbijano sodno odločbo na temelju 355. člena ZPP razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.
8. V ponovljenem sojenju bo ob uporabi načelne določbe 5. člena in 2. odstavka 73. člena ZDSS-1 v zvezi z 285. členom ZPP, potrebno odpraviti ugotovljene procesne pomanjkljivosti.
Šele po odpravi pomanjkljivosti začetnega procesnega akta v nakazani smeri glede na to, da iz njega sicer izhaja, da je vložen zoper dokončno odločbo dne 21. 3. 2014 v zvezi s prvostopenjskim upravnim aktom dne 15. 1. 2014 o ustavitvi izplačevanja nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo za nazaj z 31. 5. 2009, bo mogoče presojati pravilnost in zakonitost takšnih upravnih odločb, izdanih v rednem upravnem postopku z učinkom za nazaj.
Potrebno bo ponovno bodisi meritorno ali procesno odločanje o morebitnih nadaljnjih tožbenih zahtevkih, v kolikor bodo kot takšni v skladu s 73. členom ZDSS-1 sploh postavljeni.