Jedro

Lastnik nepremičnine pridobi pravico, da sam odstrani in si prilasti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zračni prostor njegove nepremičnine, če veje segajo nad njegovo nepremičnino, če ga veje motijo in če na njegov poziv lastnik sosednje stvari ni odstranil veje svojega drevesa. Posredovanje sodišča ni potrebno in zato take pravice ni treba posebej uveljavljati s tožbenim zahtevkom.

V primeru, če ga lastnik drevesa pri realizaciji pravice ovira, pa lahko zahteva, naj sodišče s sodbo naloži lastniku drevesa, da mora posek vej dopustiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna odstraniti – skrajšati vse veje, ki segajo z dreves, rastočih na parc. št. 267, k. o. P., v zračni prostor nepremičnine parc. št. 277, k. o. P., ki je v lasti tožeče stranke, tako, da te ne bodo več segale v zračni prostor nad parc. št. 277, k. o. P. in motile tožečo stranko, sicer se tožečo stranko pooblašča, da to stori sama ali po tretji osebi na stroške tožene stranke, ter da povrne stroške pravdnega postopka.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožeča stranka iz razlogov nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da veje dreves v lasti tožene stranke segajo nad nepremičnino last tožeče stranke in da je motenje objektivno moteče. Ugotovilo je tudi, da toženka kljub prošnji tožeče stranke na odstranitev vej, tega ni storila, pa vseeno zaključuje, da tožeča stranka nima podlage za uveljavljanje dajatvenega zahtevka na odstranitev vej zoper toženo stranko, ker bi lahko pravico, ki ji jo daje 83. člen Stvarnopravnega zakonika (Ur. l. RS, št. 87/2002; v nadaljevanju SPZ), izvršila sama po predhodnem obvestilu lastnika drevesa, ki mu je potrebno dati na razpolago primeren rok, da dejanje opravi sam. S takšnim materialnopravnim zaključkom pa se tožeča stranka ne strinja. Opozarja, da citirano določilo SPZ, ki daje sosedu pravico, da sam odstrani moteče veje in korenine, predstavlja opcijo, ki jo lahko sosed izkoristi takrat, ko so za to izpolnjene subjektivne in objektivne okoliščine, ki pa v konkretnem primeru niso podane. Dejstvo je, da sta pravdni stranki v sporu že več let, da so med njima potekali različni postopki in nekateri še niso končani, predvsem zaradi motenja posesti. Ti sodni postopki tako dokazujejo, da tožeča stranka ni imela nikakršne možnosti, da bi sama odstranila moteče veje, ne da bi bil ob tem ponovno sprožen spor proti tožeči stranki zaradi motenja posesti. To smiselno potrdi sodišče prve stopnje, ko je zapisalo, da je tožeča stranka z dopisom z dne 27. 10. 2003 prosila toženo stranko, naj odstrani veje, ki segajo na njeno parcelo in predlagala, da veje lahko odstrani sama, če ji to dovoli storiti. Tožena stranka pa je 5. 11. 2003 odgovorila, da ne dovoljuje nobenih posegov na svojem delu parcele brez njenega soglasja. Iz odgovora tožene stranke je jasno razvidno, da je tožeči stranki izrecno preprečila in prepovedala odstranitev motečih vej, zaradi česar je vložitev tožbe potrebna, tožbeni zahtevek pa utemeljen. Zato predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi in toženi stranki naloži plačilo njenih pravdnih stroškov, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje. Zahteva tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba je bila skladno s 1. odstavkom 344. člena ZPP vročena toženi stranki, ki odgovora na pritožbo ni podala.

Pritožba ni utemeljena.

Materialnopravno pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka za dajatveni tožbeni zahtevek na odstranitev vej, ki naj bi segale z nepremičnine tožene stranke v zračni prostor nad njeno nepremičnino, nima pravne podlage. Po 83. členu SPZ, ki je specialno zakonsko določilo glede na splošno pravilo sosedskega prava, uzakonjeno v 1. odstavku 73. člena SPZ, ima lastnik nepremičnine pravico odstraniti in si prilastiti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zračni prostor njegove nepremičnine, če ga motijo in če tega na njegov poziv ne stori lastnik sosednje nepremičnine. Lastnik nepremičnine pridobi pravico, da sam odstrani (in si prilasti) veje sosedovega drevesa, če veje segajo nad njegovo nepremičnino in če ga motijo. Preden to stori, mora o svoji nameri obvestiti lastnika drevesa in mu dati na razpolaga primeren rok, da veje sam odstrani. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka pozvala toženo stranko na odstranitev vej in ji dala na razpolago primeren rok, da dejanje opravi sama, tega pa tožena stranka ni storila (ni pa presojalo, ali veje dejansko rastejo v zračni prostor tožničine nepremičnine in ali jo motijo, saj to za odločitev v tej zadevi ni odločilnega pomena). Tedaj je tožeča stranka pridobila pravico, da sama odstrani veje, ki z nepremičnine tožene stranke segajo v zračni prostor njene nepremičnine. SPZ ureja posebno obliko samopomoči, ki izključuje posredovanje sodišča. Zato pravice odstraniti veje ni mogoče posebej uveljavljati s tožbenim zahtevkom. Tožeča stranka tudi ni dolžna pridobiti od tožene stranke dovoljenja za odstranitev vej, če tožena stranka na njen poziv ne odstrani vej. Dejstvo, da sta pravdni stranki v sporu že več let in da med njima tečejo številni sodni postopki, ni razlog, da sme lastnik prizadete nepremičnine s tožbo zahtevati odstranitev vej. Namen posebnega pravila je ravno v tem, da se preprečijo spori zaradi dreves, ki z vejami segajo v zračni prostor sosednjega zemljišča. Zato tožeča stranka s tožbenim zahtevkom na odstranitev vej ne more uspeti.

Če lastnik drevesa prepove ali prepreči lastniku sosednje nepremičnine, da izvrši svojo pravico, to je da odstrani veje drevesa, lahko lastnik prizadete nepremičnine s tožbo zahteva dopustitev odstranitve vej. Tožeča stranka ni trdila, da je poskušala odstraniti veje in da jo je pri tem tožena stranka ovirala. O prepovedi ali preprečitvi je namreč mogoče govoriti takrat, ko bi tožena stranka pri realizaciji te pravice s svojim aktivnim ravnanjem prepovedala ali preprečila tožeči stranki, da sama odstrani veje. Odgovor tožene stranke z dne 5. 11. 2003 (na poziv tožeče stranke na odstranitev vej), v katerem tožena stranka prepoveduje tožeči stranki poseganje v svojo nepremičnino in sploh ne prepoveduje odstranitev vej, ki rastejo v zračni prostor njene (tožničine) nepremičnine, pa to ne predstavlja. Četudi bi se ugotovilo, da jo je tožena stranka pri realizaciji pravice ovirala, pa bi morala s tožbo zahtevati, da se ji dopusti posek vej, vendar takšnega tožbenega zahtevka ni uveljavljala. Tožba z zahtevkom na odstranitev vej bi bila zato nesklepčna, kar ima za posledico zavrnitev zahtevka.

Ker niso podani v pritožbi zatrjevani razlogi in tudi ne drugi pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).