Jedro

Dvome in očitane pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju je potrebno odstraniti tako, da se zahteva dopolnitev v pravdi pridobljenega izvedenskega mnenja (pisna ali/in z zaslišanjem izvedenca). Če se s tem ne odstranijo pomanjkljivosti, se določi drugi izvedenec. Za dopolnitev mnenja ali zaslišanje izvedenca ni potreben strankin predlog. Zato bi moralo sodišče izvedenca zaslišati ali pa ga pozvati, naj mnenje dopolni tako, da pisno odgovori na pripombe tožene stranke.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (točka I. in III. izreka) razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo v plačilo 2.849,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 2.472,16 EUR od 1. 7. 2011 dalje, od zneska 377,02 EUR pa od 1. 9. 2011 dalje do plačila (točka I. izreka), višji tožbeni zahtevek pa zavrnilo (točka II. izreka) ter toženko obvezalo k plačilu pravdnih stroškov tožnikov (točka III. izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe se pritožuje tožena stranka, uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku in predlaga, da višje sodišče spremeni prvostopenjsko sodbo tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne ter njima naloži plačilo stroškov postopka, podrejeno pa, da ustrezno zniža prisojeno odškodnino ali pa izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Napačen je zaključek, da je podjetje P. nastopalo kot izvajalec del, zato je na podlagi 187. člena Obligacijskega zakonika (OZ) podana pasivna legitimacija toženke kot naročnika. Za osebe, ki delajo po naročilu podjemnika, odgovarja slednji, zato bi morala tožnika tožbo uperiti zoper podjetje S. d.d. Obligacijska razmerja učinkujejo le med strankami, s podizvajalcem pa ni bila v poslovnem razmerju. Napačno je sodišče ravnalo, ko je zavrnilo predlog, naj se izvedenec opredeli do njenih ugovorov z dopolnitvijo izvedenskega mnenja. Dolžno je v skladu z 285. členom ZPP poskrbeti, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva in dajo vsa potrebna pojasnila za ugotovitev spornega dejanskega stanja. Izčrpno je pojasnila zakaj z mnenjem izvedenca ne soglaša in navedla koliko bi realno znašala posamezna dela v skladu z zapisnikom cenilca zavarovalnice X. Ker je sodišče sprejelo izvedensko mnenje kot ključni dokaz, je zmotno ugotovilo dejansko stanje in posledično zmotno uporabilo materialno pravo. Tudi do zaslišanja prič, ki so izpovedale, da so bili pripravljeni škodo nemudoma sanirati in da sam obseg škode ni bil velik, se sodišče ni izjavilo, niti pojasnilo, zakaj jim ne poklanja vere. Vztraja tudi, da je modificiran zahtevek zastaran. Tožeča stranka je že ob vložitvi tožbe razpolagala z vsemi podatki o višini nastale škode.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Meni, da ni utemeljena, zato višjemu sodišču predlaga, da jo zavrne. V celoti pritrjuje razlogom prvostopenjskega sodišča. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Stališče prvostopenjskega sodišča, da je toženka kot naročnik obnovitvenih del, zaradi katerih je prišlo do izliva vode, ki je povzročil škodo v stanovanju tožnikov, pasivno legitimirana v tej pravdi, je pravilno. Skladno z določilom 187. člena OZ je podana (solidarna) odgovornost naročnika za škodo, če so izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti izvajalca. Ker podjemnik odgovarja za osebe, ki so po njegovem naročilu delale pri prevzetem poslu, kot da bi ga opravil sam (630. člen OZ), S. d.d., ki je po pogodbi s toženo stranko prevzel izvajanje sanacije, odgovarja za podizvajalca – družbo P. d.o.o. Da je podana solidarna odgovornost naročnika tudi za podizvajalce, se je sodna praksa že izrekla.(1)

6. Neutemeljeni so očitki prvostopenjskemu sodišču, da se ni opredelilo do pričevanj prič, katerih zaslišanje je predlagala tožena stranka. Sodišče je v točki 10. izpodbijane sodbe pojasnilo, da so izpovedovali drugače kot drugi tožnik ter priči F. J. in Z. N. in kaj so izpovedali. Iz točke 11. obrazložitve pa izhaja, da ugotovitve izvedenca, ki jim sodišče sledi, potrjujejo navedbe in izpovedbo tožeče stranke in prič, katerih zaslišanje je predlagala.

7. Ugovor zastaranja zvišanega dela tožbenega zahtevka ni utemeljen. Ob isti dejanski in pravni podlagi zvišanje pred potekom zastaralnega roka uveljavljane terjatve nima vpliva na tek zastaranja.

8. Ni pa prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko ni zahtevalo dopolnitve izvedenskega mnenja. Tožena stranka je izvedenskem mnenju glede na določila 286. člena ZPP pravočasno ugovarjala v vlogi, ki jo je sodišče prejelo 14. 11. 2013 (list. št. 94 spisa). Pripombe so bile konkretne in obrazložene. Sklicevala se je na cenilni zapisnik cenilca zavarovalnice z dne 23. 10. 2008, ki ga izvedenec naj ne bi upošteval, čeprav bi lahko vplival na njegove ugotovitve. Glede cen, ki jih je upošteval izvedenec, je ugovarjala, da so previsoke, izvedencu očitala, da jih ni specificiral in pojasnila, kakšne cene so po njenem primerne. Pojasnila je zakaj meni, da izvedba grobe instalacije vodovoda in odtočne kanalizacije ni bila potrebna v tako velikem obsegu, kot je bila izvedena, enako glede dobave in montaže predelne stene med WC in kopalnico. Opozorila je, da izvedenec ni upošteval, da je sedaj kopalnica obložena s keramičnimi ploščicami višjega cenovnega razreda kot je bila prej. Ob navedenih pripombah se zastavlja dvom, ali je mnenje izvedenca v celoti pravilno, potrebno je ugotoviti, ali so pripombe utemeljene.

9. Dokazovanje vodi sodišče (298. člen ZPP). Ko se odloči, da bo izvedlo dokaz z izvedencem, ga mora izvesti tako, kot je določeno v členih 251 do 254 ZPP. Sodišče prve stopnje bi moralo obravnavati pripombe tožene stranke na izvedensko mnenje in se do njih opredeliti(2). Dvome in očitane pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju je potrebno glede na določila 254. člena ZPP odstraniti tako, da se zahteva dopolnitev v pravdi pridobljenega izvedenskega mnenja (pisna ali/in z zaslišanjem izvedenca). Če se s tem ne odstranijo pomanjkljivosti, se določi drugi izvedenec. Za dopolnitev mnenja ali zaslišanje izvedenca ni potreben strankin predlog(3). Zato bi moralo sodišče izvedenca zaslišati ali pa ga pozvati, naj mnenje dopolni tako, da pisno odgovori na pripombe tožene stranke.

10. Ker ni izvedlo dokaza z izvedencem na opisan način, prvo sodišče ni odgovorilo na pripombe tožene stranke na izvedensko mnenje. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožba kršitev vsebinsko uveljavlja, zato ji je bilo potrebno ugoditi ter izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP). Višje sodišče namreč ocenjuje, da kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti, saj bi bila izvedba dokaza z izvedencem in morebitna postavitev novega izvedenca na drugi stopnji v nasprotju z načelom ekonomičnosti in pospešitve postopka in z ustavno zagotovljeno pravico pravdnih strank do pritožbe (25. člen Ustave RS). Napotki za nadaljnje delo sodišča so razvidni iz predhodne obrazložitve.

11. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

12. Višje sodišče v Ljubljani je o zadevi odločalo na podlagi sklepa predsednika VS RS Su 1581/2014 z dne 2. 10. 2014 o pristojnosti.

(1) Prim. odločbo VSL I Cp 3518/2010

(2) Gl. komentar J. Zobca k 253. členu ZPP v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, izdala Založba Uradni list, GV Založba leta 2006, stran 498 in 499

(3) Prim. odločbo VSM Cp 1832/2002, ki je povzeta v pripombi 1528 v prejšnji opombi navedenem komentarju ter komentar k 254. členu ZPP