Jedro

Stališče, da je pooblastilo, ki je predloženo v fotokopiji namesto v izvirniku, nepopolno, je bilo preseženo z odločbo Ustavnega sodišča Up-648/09 z dne 14. 6. 2012. V navedeni odločbi je Ustavno sodišče kot očitno napačno označilo dotedanjo sodno prakso, po kateri se je za popolno štelo le pooblastilo, predloženo v izvirniku, ne pa tudi pooblastilo v fotokopiji.

Pri pooblastilu, predloženem v fotokopiji, se lahko pogosteje kot pri izvirniku pojavi dvom o njegovi pristnosti. Ustavno sodišče je pojasnilo, da je sodnikovi presoji prepuščeno, ali bo preveril obstoj in pristnost pooblastila, predloženega v fotokopiji, tako da bo zahteval predložitev izvirnika ali overjenega pooblastila. Vendar pa po prepričanju pritožbenega sodišča takšna presoja ne sme biti arbitrarna, temveč mora biti razumno utemeljena in ustrezno obrazložena. Če sodišče ne sprejme kopije pooblastila in zahteva predložitev izvirnika oziroma overjenega pooblastila, zlasti pa če na domnevno nepristnost pooblastila navezuje za stranko neugodne procesne posledice, mora svojo odločitev ustrezno utemeljiti.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba (I. in III. točka izreka) se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano zamudno sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da tožniku v roku 15 dni plača 10.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 2. 2025 do plačila (I. točka izreka). Predlog tožnika za zavarovanje dokazov je zavrglo (II. točka izreka). Tožencu je naložilo, da tožniku v roku 15 dni povrne stroške pravdnega postopka v znesku 244,80 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od nastopa zamude dalje do plačila (III. točka izreka).

2.Zoper zamudno sodbo se pritožuje toženec in kot bistveno navaja, da je po vročitvi tožbe za zastopanje pooblastil odvetnico mag. A. A. ter v ta namen podpisal pooblastilo. Izpodbijana sodba je zanj presenečenje, saj je bil prepričan, da postopek poteka v skladu s procesnimi pravili. Sodišče je pooblaščenko dvakrat neuspešno pozvalo k predložitvi pooblastila oziroma k odobritvi njenih dejanj s strani pooblastitelja. Ker je sodišče razpolagalo s pravočasno vloženim odgovorom na tožbo in kopijo pooblastila, bi moralo pred izdajo zamudne sodbe toženca osebno seznaniti s pomanjkljivostjo in ga pozvati k odobritvi dejanj pooblaščenke. Pooblastilo je bilo sodišču predloženo in s strani sodišča sprejeto. Iz pooblastila v spisu izhaja, da ga je podpisal toženec in da je bila odvetnica mag. A. A. ob vložitvi odgovora na tožbo upravičena za njegovo zastopanje. Sodišče je odvetnico ves čas postopka obravnavalo kot toženčevo pooblaščenko. Napačno je stališče sodišča, da mora biti pooblastilo predloženo v izvirniku. Kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča Up-648/09, zadošča tudi kopija pooblastila, ki je bila predložena v tem primeru. Sodišče ni izrazilo dvoma v pristnost pooblastila, temveč je kot sporen štelo zgolj način njegove predložitve. Samo zaradi naknadne in nepravilne vložitve pooblastila ni mogoče šteti, da pooblastilo ni bilo dano in da pooblastilno razmerje ne obstaja. Glede na pravočasno vložen odgovor na tožbo in dejstvo, da pristnost pooblastila ni sporna, izdaja zamudne sodbe predstavlja prekomeren poseg v toženčevo pravico do sodnega varstva.

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Odvetnica mag. A. A. (v nadaljevanju odvetnica ali pooblaščenka) je v imenu toženca 4. 7. 2025 vložila pravočasen odgovor na tožbo. 10. 7. 2025 je sodišču poslala elektronsko sporočilo, v katerem je navedla, da pošilja skenirano kopijo popravka odgovora na tožbo s pooblastilom in prilogami. Napovedala je, da bo original poslan z redno pošto. V prilogi elektronskega sporočila se v spisu nahaja kopija vloge z naslovom "Posredovanje pooblastila in listin ter popravek pomotoma zapisane opravilne številke" ter priloge B1 do B42. Med njimi je tudi natisnjeno pooblastilo toženca odvetnici. Odvetnica vloge ni vložila še v fizični obliki.

6.Sodišče prve stopnje je 15. 7. 2025 odvetnico s tipskim sklepom pozvalo k predložitvi pooblastila ali izkazu njegove odobritve opravljenega pravdnega dejanja. Odvetnica se na poziv ni odzvala.

7.23. 10. 2025 je sodišče prve stopnje izdalo nov sklep, s katerim je odvetnici med drugim naložilo, da v roku 15 dni predloži pooblastilo za zastopanje toženca v izvirniku. Odvetnico je opozorilo, da bo v primeru nepredložitve pooblastila v izvirniku postopek nadaljevalo, ne da bi upoštevalo dejanja, ki jih je opravila oseba brez pooblastila. Odvetnica se na poziv sodišča ni odzvala.

8.Izpodbijana zamudna sodba temelji na ugotovitvi, da odvetnica, ki je za toženca vložila odgovor na tožbo, kljub pravilnemu pozivu sodišča ni predložila popolnega pooblastila za vložitev odgovora na tožbo, zaradi česar se šteje, da ta ni bil vložen oziroma da toženec ni odgovoril na tožbo.

9.Pritožbeno sodišče pritrjuje tožencu, da je takšno stališče napačno.

10.Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da dopolnitev odgovora na tožbo s pooblastilom in prilogami ni bila vložena na predpisan način. Šlo je za elektronsko vlogo, ki ni bila vložena skladno s Pravilnikom o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku, izdanim na podlagi sedmega odstavka 105.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Kljub temu ni mogoče prezreti, da je sodišče navedeno vlogo - zlasti pa njene priloge, med katerimi je bilo tudi pooblastilo - sprejelo in jih vložilo v spis. Iz predpostavke, da je pooblastilo prejeto in del spisovne dokumentacije, je izhajalo tudi sodišče prve stopnje, saj ni štelo, da pooblastilo sploh ni bilo predloženo, temveč zgolj, da ni popolno.

11.Toženec v pritožbi utemeljeno opozarja na zmotnost stališča sodišča prve stopnje, da je pooblastilo, ki je predloženo v fotokopiji namesto v izvirniku, nepopolno. Takšno stališče je bilo preseženo z odločbo Ustavnega sodišča Up-648/09 z dne 14. 6. 2012. V navedeni odločbi je Ustavno sodišče kot očitno napačno označilo dotedanjo sodno prakso, po kateri se je za popolno štelo le pooblastilo, predloženo v izvirniku, ne pa tudi pooblastilo v fotokopiji. Presodilo je, da takšna razlaga pomeni samovoljno oziroma arbitrarno uporabo prava, ki je v nasprotju s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

12.Pri pooblastilu, predloženem v fotokopiji, se lahko pogosteje kot pri izvirniku pojavi dvom o njegovi pristnosti. Na to je v citirani odločbi opozorilo tudi Ustavno sodišče. Ob tem je pojasnilo, da je sodnikovi presoji prepuščeno, ali bo preveril obstoj in pristnost pooblastila, predloženega v fotokopiji, tako da bo zahteval predložitev izvirnika ali overjenega pooblastila. Vendar pa po prepričanju pritožbenega sodišča takšna presoja ne sme biti arbitrarna, temveč mora biti razumno utemeljena in ustrezno obrazložena. Če sodišče ne sprejme kopije pooblastila in zahteva predložitev izvirnika oziroma overjenega pooblastila, zlasti pa če na domnevno nepristnost pooblastila navezuje za stranko neugodne procesne posledice, mora svojo odločitev ustrezno utemeljiti.

13.V spis predložena kopja pooblastila vsebuje vse bistvene sestavine veljavnega pooblastila. Sodišče prve stopnje ni navedlo nobenih okoliščin, ki bi vzbujale dvom, da je sporno pooblastilo odvetnici podelil toženec in da pooblastilo zajema tudi vložitev odgovora na tožbo. Sodišče prve stopnje tako ni utemeljilo razlogov za zavrnitev predložene kopije pooblastila in svojo zahtevo za predložitev pooblastila v izvirniku. Ker ni izkazana upravičenost takšne zahteve, tožencu zaradi njenega neupoštevanja ni mogoče naložiti negativnih procesnih posledic. Prav tako ni mogoče slediti navedbam v odgovoru na pritožbo, da bi bilo mogoče toženčevo procesno neaktivnost sanirati le s pravočasnim in utemeljenim predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.

14.Sodišče prve stopnje predložene kopije pooblastila neutemeljeno ni upoštevalo in je zato zmotno štelo, da odgovor na tožbo ni bil vložen. Ker je odsotnost pravočasnega odgovora na tožbo ena izmed temeljnih predpostavk za izdajo zamudne sodbe, ta pa v obravnavanem primeru ni bila podana, je izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato zamudno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ugotovljene kršitve ne more odpraviti samo, saj sojenja pred sodiščem prve stopnje še ni bilo, postopek pa se nahaja v začetni fazi.

15.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

-------------------------------

1In ponovljeno v odločbi Up-853/19 z dne 19. 1. 2023.

2Še bolj, če gre za tako usodne posledice, kot je ta v konkretnem primeru.

3Morebiten (do sedaj sicer nepojasnjen) dvom sodišča prve stopnje je z vložitvijo pritožbe toženca dokončno odstranjen.