Jedro

Če je v zakonu določena izbirna (krajevna) pristojnost, je stvar tožnika, pri katerem krajevno pristojnem sodišču bo vložil tožbo. V obravnavanem primeru gre za spor o nepogodbeni odgovornosti za škodo, ki naj bi jo tožniku povzročila toženka. V 52. členu ZPP je določeno, da je za sojenje v sporih o nepogodbeni odgovornosti za škodo poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje ali sodišče, na območju katerega je nastala škodljiva posledica. Tožnik je imel glede na 52. člen ZPP na voljo več potencialno krajevno pristojnih sodišč, vendar se je odločil, da bo tožbo vložil na Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je za odločanje v sporu krajevno pristojno na podlagi prvega odstavka 46. člena v zvezi z 48. členom ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo ugovor pristojnosti naslovnega sodišča. 2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožila toženka iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da sodišče ni pravilno odločilo, ko je zavrnilo njen ugovor krajevne nepristojnosti Okrajnega sodišča v Ljubljani. Sodišče je v 6. točki obrazložitve povzelo, da je tožnik pojasnil, da bo spor temeljil na pisnih dokazilih in da ni res, da se dokazi nahajajo na območju sodišča v Mariboru, kar ne drži. To izhaja že iz samih navedb in dokaznih predlogov tako v tožbi kot tudi v odgovoru na tožbo. Tožnik je predlagal svoje zaslišanje, zato ne drži, da spor temelji na pisnih dokazih. Tožnik ima svoje prebivališče v Mariboru, torej na območju sodišča v Mariboru, kar pomeni, da naj bi škodljiva posledica nastala na območju sodišča v Mariboru. Toženka je v odgovoru na pritožbo predlagala vpogled v kazenski spis Okrožnega sodišča v Mariboru. Zaključek sodišča je nepravilen, saj se bodo izvajali dokazi, ki so povezani z območjem sodišča v Mariboru. Glede zaključka sodišča, da ima tožnik očitke zoper delo mariborskega Okrožnega sodišča pa toženka meni, da določitvi drugega sodišča zaradi tovrstnih očitkov ni namenjen institut krajevne pristojnosti, ampak delegacija pristojnosti po 67. členu ZPP, o kateri pa odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Očitki zoper delo sodišča ne smejo biti razlog za neizbiro pristojnosti po 52. členu ZPP niti ne morejo utemeljiti odločitve, da je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani po 48. členu ZPP. Povečali se bodo tudi stroški postopka, potni stroški tožnika na zaslišanje, poštni stroški, pošiljanje spisa iz Maribora v Ljubljano in večji stroški tožnikove pooblaščenke, ki ima sedež v Mariboru. Toženka zato vztraja, da je v predmetni zadevi krajevno pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo, da ima toženka tako v Ljubljani kot v Mariboru potrebno organizacijsko enoto Državnega odvetništva in da zato postopek, če bi tekel pred naslovnim sodiščem, ne bi bil povezan s povečanimi stroški. Sprejelo je tudi argumentacijo tožnika, da bo spor temeljil na pisnih dokazilih in da ni res, da se dokazi nahajajo na območju sodišča v Mariboru. Posledično je toženkin ugovor krajevne pristojnosti zavrnilo.

5. Pritožnica odločitvi in razlogom sodišča prve stopnje neutemeljeno nasprotuje. Če je v zakonu določena izbirna pristojnost, je stvar tožnika, pri katerem krajevno pristojnem sodišču bo vložil tožbo.1 V obravnavanem primeru gre za spor o nepogodbeni odgovornosti za škodo, ki naj bi jo tožniku povzročila toženka. V 52. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je določeno, da je za sojenje v sporih o nepogodbeni odgovornosti za škodo poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje ali sodišče, na območju katerega je nastala škodljiva posledica. Tožnik je imel glede na 52. člen ZPP na voljo več potencialno krajevno pristojnih sodišč, vendar se je odločil, da bo tožbo vložil na Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je za odločanje v sporu krajevno pristojno na podlagi prvega odstavka 46. člena v zvezi z 48. členom ZPP.

6. Zaradi navedenega je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Enako sklep VSL II Cp 371/2015 z dne 18. 3. 2015.