Jedro

Ni podan obnovitveni razlog po 3. tč. 421. čl. ZPP, če je bilo trenutno psihično stanje stranke takšno, da ni bila sposobna urejenega mišljenja in pričanja na sodišču, pričala pa je dva meseca kasneje. Pri čemer pa obnovitveni razlog po tem členu uveljavlja njen nasprotnik.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnika za obnovo postopka z dne 3.2.1999 in njegov predlog z dne 27.4.1999 za oprostitev plačila sodnih taks. Ugodilo pa je predlogu tožnika za obročno plačilo le teh, ki znašajo 76.950,00 SIT, tako da jih je dolžan plačati v petih obrokih po 15.390,00 SIT pod pogoji, ki so razvidni iz izreka sklepa. Na zahtevo tožnika je tudi izdalo sklep o odmeri sodne takse za predlog za obnovo postopka, za tožbo, za predlog za začasno odredbo, za sklep in za pritožbo. Zoper vse odločitve v citiranem sklepu se je pritožil tožnik iz vseh možnih pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. čl. ob izdaji izpodbijane odločbe veljavnega Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V pritožbi navaja, da mu je sodišče prve stopnje in tudi sodišče druge stopnje neupravično zavrnilo sodno varstvo v postopku zaradi motenja posesti in to obrazlaga s svojega vidika in očitki pristranosti sodišču in njegovi nesposobnosti, ki mu povzroča škodo, ter obrazlaga stvari, ki niso več predmet sedanjega odločanja po predlogu za obnovo postopka. V zvezi s tem navaja, da je sodišče nepravilno ugotovilo psihično stanje prvotožene stranke na glavni obravnavi dne 3.9.1998, saj je iz listine, ki jo je predložil v spis, vidno, da ni sposobna pričanja na sodišču. Odločalo je na podlagi pričanja povsem psihično neuravnovešene osebe, ki nikakor ne more biti poslovno sposobna. Zatrjuje, da je potrebna obnova postopka zaradi ekonomične ureditve napačnega stanja, ker bo sicer prisiljen zahtevati sodno varstvo posesti iz naslova pravice do posesti. Neupravičeno je bil zavrnjen tudi predlog za oprostitev plačila sodnih taks, saj je sodišče odločalo, kot da bi zaprosil za oprostitev plačila stroškov postopka, ne pa samo plačila taks. Dokazal je, da je trenutno brez prihodkov, sodišče pa je upoštevalo le lažne navedbe tožencev, ki svojih laži niso dokazali. Res je le, da mu je sodišče zarubilo osebni avtomobil Lancia Dedra in več ton surovin, potrebnih za opravljanje dejavnosti njegove soproge, kljub temu pa ta napaka še do danes ni bila odpravljena. Ne strinja se tudi z višino obrokov za plačilo taks, saj jih bi bil zmožen odplačevati le v mesečnih obrokih v višini 3.000,00 SIT. Sodišče je tudi napačno odmerilo takso za tožbo, ki bi lahko znašala le 400 točk, za predlog za začasno odredbo, ker to dejanje ni bilo opravljeno, in za pritožbo ter za obnovo postopka, saj je bil njegov tožbeni zahtevek neupravičeno zavrnjen. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovemu predlogu za obnovo postopka, da ga oprosti plačila sodnih taks, podrejeno da se mu dovoli mesečno odplačilo le te v višini 3.000,00 SIT in da pravilno ugotovi koliko je dolžan plačati za sodne takse v tem postopku, ali pa zadevo vrne sodišču prve stopnje, vendar drugemu sodišču v nadaljnji postopek. Pritožba ni utemeljena. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog za obnovo postopka. Pritožnik je uveljavljal obnovitveni razlog po 3. točki 421. člena ZPP s trditvijo, da prva toženka ni sposobna urejenega mišljenja in pričanja na sodišču, kar dokazuje fotokopija potrdila o zdravstvenem stanju prvotožene stranke. Posredno je s tem zatrjeval, da je prvotožena stranka pravdno nesposobna. Pravilno je razlogovanje sodišča prve stopnje, da procesna sposobnost ustreza na področju materialnega prava poslovni sposobnosti. Pravilno je tudi ugotovilo, da tožnik ni dokazal, da je bila prvotoženi stranki odvzeta poslovna sposobnost in priložena listina, ki je fotokopija potrdila o zdravstvenem stanju prvotožene stranke, kot ugotavlja pravilno sodišče prve stopnje, tega tudi ne potrjuje. Četudi se potrdilo z dne 7.7.1998 v resnici nanaša na prvo toženko, se je le to nanašalo na njeno trenutno psihično stanje in nikakor ne bi moglo dokazovati, da je bilo enako psihično stanje prve toženke tudi na glavni obravnavi dne 3.9.1998, to je dva meseca kasneje. Obnovitveni razlog po 3. tč. 421. čl. zato ni podan. Sodišče prve stopnje je zato pravilno predlog za obnovo postopka zavrnilo in odločitev tudi prepričljivo obrazložilo. Tožnikovo pritožbo je zato pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo zavrnitev predloga za obnovo postopka. Pri tem pritožbeno sodišče še dodaja, da podatki spisa prav v ničmer ne dajejo podlage za pomisleke v za pravdo potrebne sposobnosti prve toženke, zlasti ko je imela tudi pomoč svojega pooblaščenega zastopnika. Utemeljeno je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodne takse za predlog za obnovo postopka v znesku 27.000,00 SIT iz razlogov, kot jih je prepričljivo in obširno obrazložilo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bile pravilno uporabljene določbe člena 172 in naslednjih, ki se tičejo oporostitve plačila stroškov postopka po ZPP. Očitek pritožnika, da je sodišče odločalo, kot da bi zahteval oprostitev plačila stroškov postopka in ne le oprostitev plačila sodnih taks, je neutemeljen. Iz obrazložitve je razvidno, da je sodišče pravilno izhajalo pri svoji odločitvi z določbe 3. odst. 172. čl. ZPP, kot predpostavki za oprostitev plačila sodne takse. Tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da glede na vrednost tožnikovih nepremičnin in nepremičnin njegove žene ter vrednostjo strojev, s katero razpolaga, niso podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse. Po presoji pritožbenega sodišča pa je sodišče prve stopnje okoliščinam in premoženjskim razmeram, ki jih je natančno obrazložilo primerno določilo znesek mesečnih obrokov, s katerim bo olajšano odplačilo sodne takse tožniku, kar je tudi smisel 2. odst. 13. čl. Zakona o sodnih taksah. V konkretnem primeru je potrebno imeti pred očmi tudi celoten znesek dolgovanih taks, saj bi se sicer odplačevanje v zneskih, kot jih predlaga pritožnik, zavleklo v nedogled oziroma bi odplačeval dolžne takse pritožnik več kakor 16 let, s čemer pa bi pravzaprav smisel določbe odpadel. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na zahtevo tožnika pravilno odmerilo sodno takso. Zlasti tudi takso za tožbo v znesku 600 točk, 2000 točk za pritožbo in za obnovo postopka 2000 točk, kar je vse sodišče prve stopnje podrobno obrazložilo in tudi navedlo pravno podlago, oziroma tarifne številke in člene Zakona o sodnih taksah, na podlagi katerih je sprejelo svoje odločitve. Okoliščina, ali je bilo predlogu oziroma vlogi, za katero je predpisana sodna taksa, ugodeno ali ne, na samo obveznost plačila nima nobenega vpliva, zato so neutemeljeni pomisleki tožnika, da ker so bili njegovi zahtevki zavrnjeni, ni dolžan plačati sodne takse. Pritožbeno sodišče je glede na vse navedeno pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in v celoti izpodbijani sklep potrdilo na podlagi 2. tč. 380. čl. ZPP.