Jedro

To, da je bilo v postopku za odmero NUSZ dejansko stanje ugotovljeno drugače kot v postopkih odmere NUSZ pred tem, ni razlog za obnovo teh postopkov.

NUSZ je bil za sporna leta odmerjen glede na takrat ugotovljeno dejansko stanje, ki je izhajalo iz uradne evidence. Napako podatkov v uradnih evidencah pa je mogoče ugotoviti šele s preverjanjem njihove pravilnosti, torej posredno. Uporaba podatkov iz uradne evidence torej sama po sebi ne more pripeljati do očitne napake v smislu 90. člena ZDavP-2. Taka očitna napaka bi npr. bila, če bi organ pomotoma uporabil drugačne podatke od tistih, ki izhajajo iz uradne evidence.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom in odločbo je prvostopenjski upravni organ zavrgel tožničin predlog za obnovo postopka in zavrnil tožničin zahtevek za odpravo, razveljavitev oziroma spremembo odločbe Davčnega urada Kranj o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ) za leta 2005, 2006, 2007 in 2008 s tam navedenimi odločbami, zavrnil zahtevek za vračilo preveč plačanega NUSZ na območju Občine ... za leta 2005, 2006, 2007 in 2008 ter odločil, da tožnica sama trpi svoje stroške postopka.

Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnica dala zahtevo za vrnitev preveč plačanega NUSZ po 90. členu Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) in predlog za obnovo postopka odmere NUSZ za navedena leta, ker je 28. 12. 2010 obvestila davčni organ, da je bilo po pravnomočnosti nadomestne odločbe o odmeri NUSZ za leto 2009 ugotovljeno, da je bil zaradi očitne napake za navedena leta davek previsoko odmerjen. Davčni organ je v postopku po vpogledu v spise o odmeri NUSZ za navedena leta med drugim ugotovil, da je tožnica NUSZ v odmerjeni višini plačala in da se zoper odločbe o odmeri ni pritožila. Predlog za obnovo postopka je organ zavrgel, ker dejstva, ki jih tožnica navaja, in dokazi, ki jih v zvezi s tem predlaga, niso nova dejstva in dokazi iz 1. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Zahtevo za odpravo, razveljavitev oziroma spremembo odmernih odločb za navedena leta pa je zavrnil, ker je ugotovil, da za uporabo izrednega pravnega sredstva iz 90. člena ZDavP-2 ni pogojev, ker je bil NUSZ pravilno odmerjen na podlagi podatkov Občine ... in torej ni prišlo do očitne napake davčnega organa. Ker odločbe o odmeri NUSZ za navedena leta niso bile odpravljene in ker niti z nobeno drugo odločbo ni bilo ugotovljeno preplačilo davka, je organ zavrnil tudi zahtevo za vračilo davka po določbah 97. člena ZDavP-2. Upravni organ druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnil. Glede zavrženja predloga za obnovo postopka je pojasnil, da so v obravnavanem primeru dejstva oziroma dokazi nastali po končanem postopku in zato ne morejo biti podlaga za obnovo postopka, saj jih organ, ker so nastali pozneje, v prejšnjem ugotovitvenem postopku ni mogel upoštevati. Poleg tega se ugotovitve nanašajo na leto 2009 in ne dokazujejo, da je bila površina oziroma obseg nepremičnin tudi v letih 2005, 2006, 2007 in 2008 nepravilno ugotovljen. Glede na to, da so bili za odmero NUSZ za navedena leta uporabljeni tedaj znani uradni podatki, ni mogoče govoriti o očitni napaki. Organ druge stopnje navaja še, da tožnica do izdaje odmernih odločb teh podatkov tudi ni spremenila oziroma jih ni dostavila. Tožničine ugovore je zavrnil tudi v delu, ki se nanaša na zahtevek za vračilo preveč plačane davčne obveznosti.

Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in sodišču predlaga, naj dovoli obnovo postopka, oziroma izpodbijano odločbo odpravi oziroma spremeni in odloči o vračilu preveč plačanega NUSZ za leta 2005, 2006, 2007 in 2008 v skupni višini 37.766,26 EUR s pripadki. Meni, da je obnovitveni razlog izkazan in nesporen, saj je napako v uradnih evidencah ugotovil občinski upravni organ v letu 2010 in so bili podatki v uradnih evidencah na podlagi tega tudi spremenjeni. Trdi, da se nepremičnine niso spreminjale ne po velikosti ne po obsegu, in zato meni, da bi moral biti obračun popravljen tudi za nazaj, ne le za leto 2009, sicer naj bi bila občina neupravičeno obogatena. Navaja, da pomeni ugotovitev dejanske izmere v letu 2010 nov dokaz, saj bi, če bi z njim, tj. s pravimi dejanskimi izmerami, razpolagala že prej, to tudi uveljavljala s pritožbo zoper odmere NUSZ v preteklih letih. Po tožničinem mnenju bi moral popravek izmere veljati tudi za leta 2005, 2006, 2007 in 2008, saj bi sicer odmera temeljila na napačnih podatkih, tožnica bi plačevala preveč odmerjen NUSZ, Občina ... pa bi bila obogatena.

Toženka predlaga zavrnitev tožbe, na tožbo pa vsebinsko ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge sklepa in odločbe organa prve stopnje, dopolnjene z razlogi organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja: Iz tožbenih navedb je razvidno, da tožnica napačno razume obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP. Po tej določbi se obnovi postopek, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni in uporabljeni v prejšnjem postopku. Zaradi novega dejstva ali novega dokaza lahko stranka predlaga obnovo postopka le, če v prejšnjem postopku brez svoje krivde tega dejstva ni mogla navesti ali predlagati dokaza (drugi odstavek 261. člena ZUP).

Izmere, ugotovljene v letu 2010, so dejstvo, za katerega tožnica trdi, da ga je izvedela šele po tem, ko je bila ugotovljena napaka v podatkih o površinah nepremičnin. Kot sta pojasnila upravna organ, bi tožnica lahko že v postopkih odmere NUSZ za navedena leta ugovarjala pravilnosti podatkov, ki so bili podlaga za to odmero. To pomeni, da bi podatke o drugačni izmeri nepremičnin in dokaze v zvezi s tem lahko predložila že v postopkih, v katerih so bile izdane odločbe o odmeri NUSZ za leta 2005, 2006, 2007 in 2008. Poleg tega mora biti novo dejstvo tudi dokazano, pri čemer velja za nov dokaz, po navedeni določbi ZUP samo takšen dokaz, ki je obstajal že pred izdajo dokončne odločbe, vendar takrat ni bil znan, ker se zanj ni vedelo, ali pa se je zanj vedelo, vendar se ni mogel uporabiti. Kasnejša odločba, izdana v postopku odmere NUSZ za leto 2009, na katero se tožnica sklicuje, torej že zato ne more biti tak dokaz. Da bi kakšen drug dokaz o izmeri površine obstajal že pred izdajo odločb o odmeri NUSZ za leta 2005, 2006, 2007 in 2008, tožnica ne navaja. To, da je bilo v postopku za odmero NUSZ dejansko stanje ugotovljeno drugače kot v postopkih odmere NUSZ pred tem, pa ni razlog za obnovo teh postopkov.

Poseben primer odprave, razveljavitve in spremembe pravnomočne odločbe ureja 90. člen ZDavP-2, če se ugotovi, da je bila davčna obveznost odmerjena previsoko zaradi očitne napake. Po navedeni določbi ZDavP-2 je pravno upoštevna lahko le napaka, ki je očitna. Zakon očitne napake ne opredeljuje. Gre za nedoločen pravni pojem, podoben tistemu iz drugega odstavka 274. člena ZUP, ki določa razlog za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici. Pri tem izrednem pravnem sredstvu razlogi, ki so privedli do „očitne kršitve“ niso relevantni, se pa „očitnost“ presoja z vidika možnosti odkritja kršitve. Navedeno bi po presoji sodišča moralo veljati tudi pri razlagi in presoji očitne napake iz 90. člena ZDavP-2 (tako Upravno sodišče tudi v sodbi I U 718/2009 z dne 9. 3. 2010), saj je tudi odprava, razveljavitev in sprememba pravnomočne odločbe po 90. členu ZDavP-2 izredno pravno sredstvo, ki posega v pravnomočno odločitev, zato je pri razlagi izpolnjevanja pogojev za ta poseg potreben restriktiven pristop. Po mnenju sodišča je torej napaka očitna, če jo je mogoče ugotoviti neposredno, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti šele s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja.

V obravnavanem primeru med strankama ni sporno, da je bil NUSZ za leta 2005, 2006, 2007 in 2008 odmerjen na podlagi uradnih podatkov iz katastra, in da je za leto 2009 Občina ... upravnemu organu poslala nove podatke o površinah, ker je bil 15. 7. 2010 na Občini ... sestavljen zapisnik, v katerem so navedene nove površine za odmero NUSZ, s katerimi se tožnica strinja. Ne gre torej za to, da bi bil NUSZ za navedena leta odmerjen previsoko zaradi očitne napake, saj je bila njegova višina odmerjena glede na takrat ugotovljeno dejansko stanje, ki je izhajalo iz uradne evidence. Napako podatkov v uradnih evidencah pa je mogoče ugotoviti šele s preverjanjem njihove pravilnosti, torej posredno. Uporaba podatkov iz uradne evidence torej sama po sebi ne more pripeljati do očitne napake v smislu 90. člena ZDavP-2. Taka očitna napaka bi npr. bila, če bi organ pomotoma uporabil drugačne podatke od tistih, ki izhajajo iz uradne evidence.

Ker na odločitev v zadevi ne morejo vplivati niti ostale tožbene navedbe, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).