Jedro

Od tožnika, ki je pravni laik, je nerazumno pričakovati, da pojasni pravna vprašanja, ki se nanašajo na utemeljenost vložitve revizije. Organ za brezplačno pravno pomoč je presegel standard presoje očitnosti, za kar pa nima zakonske podlage. Zaključki, ki so bili napravljeni v konkretni zadevi, so preuranjeni, saj ima tožnik možnost ob ustrezni pravni pomoči navajati razloge glede pravnih vprašanj za dovolitev revizije v skladu s 367. člena ZPP.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti, št. Bpp 393/2021 z dne 30. 6. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil prošnjo tožnika, da se mu odobri brezplačna pravna pomoč, za vložitev revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. I Cp 240/2021 z dne 18. 5. 2021. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bil tožnik z dopisom z dne 22. 6. 2021 pozvan, da svojo prošnjo dopolni tako, da natančno pojasni iz katerih razlogov vlaga revizijo. Z navedenim dopisom je bil prosilec opozorjen, da je revizija v skladu s 367. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dovoljena le iz razlogov, in sicer če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna. Dne 28. 6. 2021 je tožnik pri Organu za brezplačno pravno pomoč sporočil, da se ne strinja z odločitvijo sodišča in da želi, da se odloči kot je ocenil izvedenec. Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da je verjetnost, da bi prosilec uspel z revizijo manjša, kot verjetnost, da ne bi uspel, zaradi česar njegova zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in odločil na podlagi prve alinee prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), da tožniku ne bi bilo utemeljeno in razumno odobriti zaprošene brezplačne pravne pomoči. 2. Tožnik je vložil laično tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da naj sodišče oz. Organ za brezplačno pravno pomoč še enkrat prouči izvedeniško mnenje, ki ga je predložil, kjer je ugotovljena dejanska škoda, ki jo povzroča objekt. Ne strinja se, da je bila prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnjena iz razloga, da nima verjetnega izgleda za uspeh. V izvedenskem mnenju izvedenca kmetijske stroke A.A. je bilo ugotovljeno, da objekt povzroča škodo na njegovem zemljišču, kar sodišče ne more spregledati in ne o tem odločati.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala predmetne upravne spise.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev tožene stranke, s katero je le-ta tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnila na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP. Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da je verjetnost, da bi prosilec uspel z revizijo manjša, kot verjetnost, da ne bi uspel, zaradi česar njegova zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.

6. Po določbah ZBPP se brezplačna pravna pomoč dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke (subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosi za brezplačno pravno pomoč (objektivni pogoj). Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Glede finančnega pogoja 13. člen ZBPP določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. 7. V zvezi z objektivnim pogojem, se v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP, pri presoji upravičenosti prosilca do brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da (kot predpisuje 1. alineja te zakonske določbe) zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari; kot očitno nerazumna pa se zadeva šteje tudi, če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

8. Zakonska ureditev iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, na katero se sklicuje izpodbijana odločba, predpisuje zavrnitev brezplačne pomoči v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari v okviru veljavne zakonske ureditve nima možnosti za uspeh. To pomeni, da mora organ za brezplačno pravno pomoč pri odločanju o prošnji opraviti oceno o možnostih prosilca za uspeh v postopku oziroma o smiselnosti njegove udeležbe v postopku na podlagi razlogov, ki so spoznavni na prvi pogled („očitni“) in so tako prepričljivi, da izključujejo omembe vredno („razumno“) možnost prosilca za uspeh v postopku. Iz upravno sodne prakse izhaja, da pri presoji kriterijev iz prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP ne gre za presojo razumnosti zahteve za dodelitev brezplačne pravne pomoči, temveč za presojo razumnosti zadeve (pričakovanja oziroma zahtevka), v zvezi s katero je vložena prošnja za brezplačno pravno pomoč1. 9. Organ za brezplačno pravno pomoč je pozval tožnika, da pojasni razloge za vložitev revizije v skladu s 367. členom ZPP, ki pa se nanašajo na pravna vprašanja. Nerazumno je pričakovati od tožnika, ki je pravni laik, da pojasni pravna vprašanja, ki se nanašajo na utemeljenost vložitve revizije. Po mnenju sodišča je Organ za brezplačno pravno pomoč presegel standard presoje očitnosti, za kar pa nima zakonske podlage. Obenem pa so zaključki, ki so bili napravljeni v konkretni zadevi preuranjeni, saj ima tožnik možnost ob ustrezni pravni pomoči navajati razloge glede pravnih vprašanj za dovolitev revizije v skladu s 367. člena ZPP.

10. Izpodbijana odločba torej temelji na napačni uporabi 24. člena ZBPP, zato je sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in odločbo odpravilo. Po tretjem odstavku istega člena sodišče v takem primeru vrne zadevo organu, ki je odločbo izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o tem ali so podani pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajoč tudi vse ostale v ZBPP navedene pogoje.

11. Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter predloženega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ugoditi, izpodbijano odločbo odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

1 Sodba Upravnega sodišča RS opr. št. I U 1076/2015 z dne 3. 9. 2015, sodba opr. št. I U 786/2015 z dne 7. 7. 2015.