Jedro

Za presojo, ali je izpodbijana odločitev o prekinitvi postopka utemeljena, je ključno, ali je zaključek sodišča prve stopnje, da predstavlja odločitev o zakonitosti odpovedi zakupne pogodbe s strani tožeče stranke z dne 25. 1. 2016 predhodno vprašanje za odločitev o tožbenem zahtevku v tej pravdi, pravilen (ali ne). V kolikor je pravilen, pa je (bila) odločitev, ali bo samo reševalo predhodno vprašanje ali ne, v dispoziciji sodišča prve stopnje (in ne strank).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. O stroških pritožbenega postopka bo odločilo sodišče prve stopnje s končno odločbo.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kamniku je s sklepom z dne 27. 9. 2018 odločilo, da se predmetni pravdni postopek prekine do pravnomočnega zaključka pravdne zadeve Okrožnega sodišča v Ljubljani II Pg 927/2015. 2. Zoper sklep se zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke prvega odstavka 338. člena ZPP (in sicer 13. člena ZPP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP) ter prvega odstavka 339. člena ZPP in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pritožuje tožeča stranka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi (s stroškovno posledico). Pojasnjuje, kdaj po določilu prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka in kaj naj bi bilo glavno vodilo pri odločitvi o prekinitvi zaradi reševanja predhodnega vprašanja. Gospodarska zadeva II Pg 927/2015 Okrožnega sodišča v Ljubljani naj bi združevala več pravd, katerih predmet je plačilo zakupnin tožeče stranke za določena pretekla leta, medtem ko tožena stranka uveljavlja odškodninsko terjatev zaradi neučinkovitega delovanja hidromelioracijskega sistema T. in zaradi tega povzročene škode ter kondikcijske in ničnostne zahtevke. Vprašanje obstoja kondikcijske in odškodninske terjatve ter ničnosti ni predhodno vprašanje v konkretnem primeru, kot nenazadnje to v izpodbijanem sklepu ugotavlja sodišče prve stopnje. Res je, da tožena stranka v navedenem gospodarskem sporu zahteva tudi, da se ugotovi, da je odpoved zakupne pogodbe št. 000 z dne 25. 1. 2016 nezakonita in da nima učinka proti tožeči stranki. Vendar pa sodišče na podlagi takega zahtevka ne bo moglo pravnomočno odločiti o (ne)obstoju zakupnega razmerja. Pritožba pojasnjuje, zakaj naj bi bil omenjeni zahtevek tožene stranke neodpravljivo nesklepčen. To naj bi pomenilo, da pogoj za prekinitev postopka ni podan. Sodišče je v izpodbijanem sklepu tudi spregledalo, da sama odpovedi zakupne pogodbe ni utemeljevala zgolj na obstoju krivdnega razloga, in sicer neplačila zakupnin, temveč tudi na podlagi analogne uporabe 333. člena OZ. Proti prekinitvi postopka govorijo tudi razlogi ekonomičnosti in smotrnosti ter ob upoštevanju narave zadevne pravde tudi okrnitev pravice tožeče stranke do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Tožeča stranka zaradi nedovoljene okupacije zemljišč s strani tožene stranke z njimi že več kot dve leti ne more razpolagati in jih tako oddajati v zakup, tožena stranka pa ne plačuje ne zakupnine ne uporabnine. V gospodarski zadevi II Pg 927/2015 in njej pridruženih zadevah sodišče še ni začelo z izvedbo dokazov ter glede na izjemno obsežnost in kompleksnost zadeve bo dokazni postopek izjemno obsežen. Dokazna ponudba pravdnih strank v predmetni pravdi ni tako obsežna in temelji predvsem na listinskih dokazih, kar utemeljuje, da bi lahko naslovno sodišče sporno vprašanje hitreje rešilo samo. Z izpodbijanim sklepom se tako ustvarja situacija, da bo imela tožena stranka lahko posest na zadevnih kmetijskih zemljiščih tudi po prenehanju zakupne pogodbe v letu 2019, saj odločitev v gospodarskih zadevah ob upoštevanju kompleksnosti dokaznega postopka in trenutnega stadija postopka še več let, nikakor pa do konca leta 2019, ne bo pravnomočna.

3. Tožena stranka je v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da tožena stranka v postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani II Pg 927/2015, zoper tožečo stranko (v tej pravdi) uveljavlja zahtevek na ugotovitev, da je odpoved zakupne pogodbe št. 000 (s strani tožeče stranke) z dne 25. 1. 2016 nezakonita in da napram toženi stranki nima učinka. Nadalje je poudarilo, da je to vprašanje predhodno za odločitev o zahtevku tožeče stranke v tem postopku. Na tej podlagi je nato odločilo, da predhodnega vprašanja ne bo reševalo samo in da bo postopek do pravnomočne rešitve zadeve II Pg 927/2015 (v skladu s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP1) prekinilo. Za presojo, ali je izpodbijana odločitev utemeljena, je ključno, ali je zaključek sodišča prve stopnje, da predstavlja odločitev o zakonitosti odpovedi zakupne pogodbe št. 000 s strani tožeče stranke z dne 25. 1. 2016 predhodno vprašanje za odločitev o tožbenem zahtevku v tej pravdi, pravilen (ali ne). V kolikor je pravilen, pa je (bila) odločitev, ali bo samo reševalo predhodno vprašanje ali ne, v dispoziciji sodišča prve stopnje (in ne strank).2

6. Pritožnica prej omenjenemu zaključku sodišča prve stopnje, da predstavlja presoja zakonitosti (učinkovitosti) njene odpovedi zakupne pogodbe št. 000 z dne 25. 1. 2016 predhodno vprašanje za odločitev o tožbenem zahtevku v tej pravdi, ustrezno niti ne ugovarja. Pojasnjuje sicer, kakšna naj bi bila pravna narava (izjave o) odpovedi in zakaj naj bil toženkin v zvezi z odpovedjo v pravdi II Pg 927/2015 postavljen zahtevek neutemeljen (nesklepčen). Ker pa bo to šele predmet presoje v drugem (in ne v tem) postopku, je omenjeno pritožbeno navajanje hipotetično in kot tako ne more biti bistveno za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijanega sklepa.3 Prav tako je brezpredmeten pritožničin očitek, da naj bi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu spregledalo, da je sama odpoved zakupne pogodbe utemeljevala tudi s sklicevanjem na odpoved na podlagi analogne uporabe 333. člena OZ.4 Kot je razvidno iz njene prve (v tej pravdi vložene) pripravljalne z dne 14. 5. 2018, je v njej svojo odpoved z dne 25. 1. 2016 res utemeljevala tudi na dodatni (pravni) podlagi, kar pa v tem oziru ni bistveno. Pomembno je le, da se tudi ta dodatna (pravna) podlaga nanaša na isto odpoved(no izjavo), glede ugotovitve o nezakonitosti (neučinkovitosti) katere je toženka v pravdi II Pg 927/2015 Okrožnega sodišča v Ljubljani postavila tožbeni zahtevek. Na drugi strani pa pritožba s preveč splošnim pojasnjevanjem (kar velja tudi za trditve o predvidenem trajanju zadeve II Pg 927/2015), katera načela mora sodišče upoštevati pri presoji, ali bo postopek prekinilo, ne prepriča niti v to, da je bila pravna možnost (dispozicija), ki mu jo daje določba prvega odstavka 206. člena ZPP, s strani sodišča prve stopnje uporabljena nepravilno (neustrezno).

7. Ker razlogi, na katere se pritožnica sklicuje, niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče (v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP) obravnavano pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. V skladu s četrtim odstavkom 163. člena ZPP odloči o zahtevi za povrnitev stroškov sodišče v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Navedeno pomeni, da bo o stroških pritožbenega postopka (ki so odvisni od uspeha v pravdi) odločilo sodišče prve stopnje v končni odločbi.

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 2 Glej VSRS sodbo in sklep II Ips 73/2018 z dne 5. 7. 2018 in VSL sklep II Cp 943/2018 z dne 11. 7. 2018. 3 Glej tudi VSL sklep II Cp 943/2018 z dne 11. 7. 2018. 4 Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami.