Jedro

V sklepu o podaljšanju pripora po izdaji sodbe zadostuje, da se sodišče glede obstoja utemeljenosti suma sklicuje na prvostopenjsko obsodilno sodbo, ne da znova našteva okoliščine, ki utemeljujejo tako stopnjo suma.

Izrek

Zahteva obtoženega J.P. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Kopru je s sklepom z dne 13.06.2001 ob preizkusu pogojev za pripor, opravljenem na podlagi 5. odstavka 361. v zvezi z 2. odstavkom 207. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), zoper obtoženega J.P. podaljšal pripor iz razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP. Višje sodišče v Kopru je z uvodoma navedenim pravnomočnim sklepom obtoženčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

Zoper ta pravnomočen sklep je obtoženi J.P. zaradi kršitve kazenskega zakona po 1. točki 1. odstavka 420. člena v zvezi s 1. točko 372. člena ZKP, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 2. točki 1. odstavka 420. člena v zvezi z 11. točko 1. odstavka 371. člena ZKP in zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, ki da so vplivale na zakonitost sklepov o priporu, po 3. točki 1. odstavka 420. v zvezi z 2. odstavkom 371. člena ZKP, dne 13.09.2001 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi in sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Vrhovni državni tožilec A.P. v mnenju, podanem na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, navaja, da v obtoženčevi zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjevane kršitve niso podane. Poudarja, da sta obe sodišči na podlagi podatkov o številnih kazenskih postopkih, ki so v teku zoper obtoženca, upoštevaje tedaj še nepravnomočno sodbo v tej zadevi, utemeljeno ocenili, da je podana realna nevarnost, da bi obtoženec na prostosti ponavljal kazniva dejanja ter da je za preprečitev nevarnosti za telesno integriteto ljudi in premoženja edini primeren ukrep pripor. Ta je po presoji vrhovnega državnega tožilca sorazmeren obtoženčevi pravici do osebne svobode in nevarnosti, ki jo predstavlja obtoženec na prostosti. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevo obtoženega J.P. za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Pogoji za pripor so: a) utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, b) da je podan kateri od pripornih razlogov iz 1. do 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP in c) da je pripor neogibno potreben za varnost ljudi ali potek kazenskega postopka.

Zakonitost izpodbijanega pravnomočnega sklepa je treba presojati glede na stanje v času njegove izdaje.

Sodišče je obstoj utemeljenega suma kot temeljnega pogoja za pripor ugotovilo na podlagi izrečene prvostopenjske sodbe, s katero je bil obsojenec spoznan za krivega kaznivega dejanja spolnega napada na otroka po 1. odstavku 183. člena KZ, kaznivega dejanja spolnega nasilja po 1. odstavku 181. člena KZ in štirih kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let po 1. odstavku 183. člena KZ, za katero mu je izreklo enotno kazen petih let zapora. Zoper obtoženca je bil pripor podaljšan tudi po izreku sodbe (z izpodbijanim sklepom drugič), zato zadostuje, da se je sodišče, glede obstoja utemeljenosti suma sklicevalo na prvostopenjsko obsodilno sodbo, ne da bi znova naštevalo vse tiste okoliščine, ki tako stopnjo suma utemeljujejo.

Priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP je podan, če teža, način storitve ali okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno, in osebne lastnosti obdolženca in njegovo prejšnje življenje, okolje in razmere v katerih živi, ali kakšne druge posebne okoliščine kažejo na nevarnost, da bo ponovil kaznivo dejanje, dokončal poskušano kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi. Da bi bil ta drugi pogoj za pripor izpolnjen, mora sodišče ugotoviti obstoj najmanj ene okoliščine, ki se nanaša na kaznivo dejanje in najmanj ene, ki zadeva storilca, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je podana realna nevarnost, da bo obdolženec na prostosti ponovil istovrstno kaznivo dejanje.

Sodišče je sklepanje o obtoženčevi ponovitveni nevarnosti v pravnomočni odločbi oprlo na ugotovitve, da naj bi obtoženec storil šest kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost dveh mladoletnikov, pri čemer naj bi si žrtvi načrtno izbral, ju zvabil s premišljenimi obljubami in izgovori, za dosego cilja in prikritja dejanj pa naj bi zoper oškodovanca uporabljal celo opojna sredstva in grožnje.

Obtoženi J.P. naj bi bil po ugotovitvah v pravnomočnem sklepu nagnjen k storitvi kaznivih dejanj povezanih s spolno nedotakljivostjo mladoletnikov. O obtoženčevi ponovitveni nevarnosti je sodišče sklepalo tudi na podlagi številnih postopkov, ki zoper obtoženca (predvsem) zaradi premoženjskih deliktov tečejo pred Okrožnim in Okrajnim sodiščem v Ljubljani. Višje sodišče je sklep o obstoju tega pripornega razloga oprlo tudi na dejstvo, da zoper obtoženca pred Okrožnim sodiščem v Kranju teče še en kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja spolnega nasilja po 3. v zvezi s 1. odstavkom 183. člena KZ (pravilno je 181. člena KZ) ter na okoliščino, da naj bi obtoženec, z namenom prikriti kazniva dejanja, storjena na škodo R.H., ogrozil varnost le tega in bil zato obsojen pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani zaradi kaznivega dejanja po 1. odstavku 145. člena KZ. Po oceni Vrhovnega sodišča odločitvi, ki jo je sodišče sprejelo na podlagi naštetih objektivnih in subjektivnih okoliščin, ter ugotovilo, da je pri obtožencu podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti, ni mogoče odrekati razumne presoje.

Z navedbami v zahtevi, da po odpravi pripora (dne 14.07.1999) ni storil nobenega kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost (mladoletnikov), da je z oškodovancema že v letu 1998 sporazumno prekinil stike, izpodbija v pravnomočnem sklepu ugotovljeno dejansko stanje. Na podlagi okoliščin, ki jih našteva, podaja lastno dokazno oceno okoliščin, pomembnih pri presoji obstoja pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP, ki pa se razlikuje od tiste, ki jo je sprejelo sodišče. Po 2. odstavku 420. člena ZKP zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja tega izrednega pravnega sredstva ni mogoče vložiti.

Vložniku zahteve tudi ni mogoče pritrditi, ko zatrjuje, da sklicevanje obeh sodišč na postopke, ki zoper obtoženca tečejo pred Okrožnim in Okrajnim sodiščem v Ljubljani, protispisno našteva kazenske postopke, v katerih so bili zoper njega obtožnice in obtožni predlogi zavrženi oziroma kazenski postopki ustavljeni, ni mogoče pritrditi. Da so zoper obtoženca v teku kazenski postopki zaradi kaznivih dejanj, naštetih v izpodbijani pravnomočni odločbi, je razvidno iz podatkov, ki sta jih posredovali Okrožno sodišče v Ljubljani in Okrajno sodišče v Ljubljani. Prav tako ni nobene protispisnosti v sklicevanju pritožbenega sodišča, da je zoper obtoženca pred Okrožnim sodiščem v Kranju v teku kazenski postopek, saj je bila zoper obtoženca s sklepom tega sodišča zaradi kaznivega dejanja spolnega nasilja po 3. v zvezi s 1. odstavkom 181. člena KZ dne 26.01.2001 uvedena preiskava. Obtoženčev očitek v zahtevi, da se je sodišče, ko je utemeljevalo sklep o priporu, sklicevalo na dejanje, za katero je bila obtožba zavržena, tudi ne drži. Zoper obtoženca je bila s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru z dne 12.07.1999 zaradi kaznivega dejanja spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja po 1. odstavku 184. člena KZ zavrnjena zahteva Okrožnega državnega tožilstva v Kopru z dne 06.07.1999 za preiskavo, vendar se ta ne nanaša na življenjski primer (historični dogodek), zaradi katerega je zoper obtoženca uvedena preiskava pred Okrožnim sodiščem v Kranju in tudi ne na dejanji, za kateri je bil obtoženec spoznan za krivega pod točko I. in II. sodbe sodišča prve stopnje. V spisovnih podatkih zato ni podlage za vložnikovo trditev, da se mu dvakrat sodi za isto kaznivo dejanje ter da je zato tudi neutemeljeno sklicevanje sodišča, da na obtoženčevo ponovitveno nevarnost kaže tudi dejstvo, da je pred Okrožnim sodiščem v Kranju v kazenskem postopku zaradi istovrstnega kaznivega dejanja.

Na podlagi stopnje pri obtožencu ugotovljene ponovitvene nevarnosti ter narave ogrožene dobrine je sodišče v pravnomočnem sklepu ugotovilo, da je zaradi varstva telesne in duševne integritete ljudi, prvostopenjsko sodišče pa tudi zaradi varstva njihovega premoženja, podaljšanje pripora neogibno potrebno ter da je taka odločitev tudi v skladu z načelom sorazmernosti. S tem da je sodišče ugotovilo, da je podaljšanje pripora zoper obtoženca neogibno potrebno za varstvo ljudi, je podalo tudi svoje stališče, zakaj ocenjuje, da pri obtožencu s katerim milejših ukrepov, tudi s hišnim priporom po 199.a členu ZKP, ni mogoče zagotoviti varnosti ljudi. Kolikor pa vložnik navaja, da sodna praksa dopušča, da tisti obsojenci, ki jim je sodišče izreklo dolgoletne zaporne kazni (celo šest in sedem let), po pravnomočnosti sodbe prestajanja kazni (prostovoljno) nastopijo s prostosti, pa je treba povedati, da zoper obtoženca ni bil pripor podaljšan iz razloga begosumnosti, ampak zaradi ponovitvene nevarnosti. S temi navedbami, s katerimi obtoženi J.P. skuša dokazati, da je sodišče do njega ravnalo diskriminatorno, zato tudi ne more uspeti.

Obtoženčevi očitki v zahtevi, da se napadeni sklep opira na dokaze, ki so pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic, da je bil zaradi spremembe obtožnice "prevaran", spravljen v zadrego glede priprave in predstavitve svoje obrambe ter da je bila kršena njegova pravica do zaslišanja razbremenilnih prič ob enakih pogojih, kot velja za obremenilne priče, obtoženi J.P. sklep o priporu izpodbija iz razlogov, ki jih je mogoče uveljavljati le v pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo. Vložnik zahteve namreč ne zatrjuje, da mu ob popolni enakopravnosti ni bila zagotovljena pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist v zvezi z okoliščinami, pomembnimi pri odločanju o podaljšanju pripora, marveč o dejstvih, pomembnih pri odločanju o glavni stvari.

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da niso podane kršitve zakona, na katere se sklicuje obtoženi J.P. v zahtevi za varstvo zakonitosti, zahtevo pa je vložil tudi zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zato jo je na podlagi 425. člena ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.