Jedro

Ker daje zakon upniku, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno, možnost, da domnevo obstoja objektivnega pogoja izpodbije: „če dokaže, da je stečajni dolžnik svojo izpolnitev opravil v roku po prejemu njegove nasprotne izpolnitve, ki po poslovnih običajih, uzancah in praksi, ki je obstajala med njim in stečajnim dolžnikom, velja za običajen rok izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov enakih značilnosti kot pravni posel, na podlagi katerega je bila opravljena izpolnitev stečajnega dolžnika (2. odstavek 272. člena ZFPPIPP), bi morala tožeča stranka, ki tožbo utemeljuje na domnevi iz 1. točke 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP, podati ustrezne trditve o tem, kdaj je upnik izpolnil svojo obveznost dobave električne energije in kdaj dolžnik svojo obveznost plačila računa za dobavljeno električno energijo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da se pravni učinki nakazila – asignacije, sklenjene s Pogodbo o asignaciji ali nakazilu dne 10. 5. 2013 med družbami S. d. o. o., X d. o. o. in E. d. o. o., v razmerju med tožečo in toženo stranko razveljavijo in da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 2.160,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila (I. točka izreka). Posledično je tožeči stranki naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 358,71 EUR v roku 8 dni, z zamudnimi obrestmi v primeru zamude (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožila tožeča stranka in višjemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, skupaj s stroškovno posledico. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe ugotovilo, da iz dokumentacije, ki jo je predložila tožeča stranka ne izhaja, da sta pravdni stranki podpisali pogodbo o asignaciji, niti tožeča stranka ni predložila dokazila, iz katerega bi bilo razvidno, da je bila izpodbijana asignacija izvedena. Ker torej tožeča stranka ni dokazala niti sklenitve pogodbe o asignaciji, niti njene izpolnitve, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo, še dodatno zato, ker se račun, ki ga je tožena stranka naslovila na tožečo stranko, nanaša na tekoče stroške rednega poslovanja družbe, kateri pa v skladu z določbo 34. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) niso izpodbojni.

6. Tožeča stranka neutemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. ZFPPIPP v prvem odstavku 271. člena določa, da je pravno dejanje stečajnega dolžnika izvedeno v obdobju izpodbojnosti izpodbojno, če je bila posledica tega dejanja bodisi zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno, bodisi, da je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika (t. i. objektivni pogoj), in če je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen (t. i. subjektivni pogoj). V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje pravilno presojalo trditve tožeče stranke v smeri ugotavljanja, ali je tožeča stranka izkazala zmanjšanje čiste vrednosti premoženja kot posledico asignacije, ki jo tožeča stranka izpodbija. Iz razlogov sodbe izhaja, da sodišče prve stopnje zmanjšanja čiste vrednosti premoženja ni ugotovilo.

7. Šteje se, da če upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno, ne dokaže drugače, da je zmanjšana čista vrednost premoženja, če je bilo izpodbojno dejanje opravljeno zaradi izpolnitve obveznosti stečajnega dolžnika na podlagi dvostranske pogodbe ali drugega dvostranskega pravnega posla v korist upnika, ki je svojo nasprotno izpolnitev opravil pred izpolnitvijo stečajnega dolžnika (prvi odstavek 272. člena ZFPPIPP). Tožeča stranka je v tožbi navajala, da je „s sklenitvijo dogovora o nakazilu izpolnila svojo obveznost nasproti toženi stranki, ki pa je svojo nasprotno obveznost (op. šlo naj bi za dobavo električne energije po računu št. 0032980 v znesku 2.785,00 EUR - A9) že izpolnila“. Iz teh trditev izhaja, da je zahtevek utemeljevala na domnevi o obstoju pogojev za izpodbijanje po 1. točki prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP. Kot tisto dejanje, ki je bilo opravljeno v korist tožene stranke, je tožeča stranka zatrjevala asignacijo - pooblastilo svojemu dolžniku X d.o.o., da namesto njej plača toženi stranki znesek 2.160,00 EUR, kolikor je tožeča stranka dolgovala toženi stranki za plačilo računa za elektriko. Trditve tožeče stranke, da iz plačanega računa izhajajo poleg dobave elektrike še prispevki, so neodločilne, ker prispevkov iz cene elektrike ni mogoče ločeno obravnavati, o čemer je tožena stranka podala ustrezne trditve v odgovoru na tožbo. Zato je neutemeljen tudi očitek, da je sodba zaradi tega, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do tega dejstva, obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Ker daje zakon upniku, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno, možnost, da domnevo obstoja objektivnega pogoja izpodbije: „če dokaže, da je stečajni dolžnik svojo izpolnitev opravil v roku po prejemu njegove nasprotne izpolnitve, ki po poslovnih običajih, uzancah in praksi, ki je obstajala med njim in stečajnim dolžnikom, velja za običajen rok izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov enakih značilnosti kot pravni posel, na podlagi katerega je bila opravljena izpolnitev stečajnega dolžnika (drugi odstavek 272. člena ZFPPIPP), bi morala tožeča stranka, ki tožbo utemeljuje na domnevi iz 1. točke prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP, podati ustrezne trditve o tem, kdaj je upnik izpolnil svojo obveznost dobave električne energije in kdaj dolžnik svojo obveznost plačila računa za dobavljeno električno energijo. Dejstvo, da tožena stranka ni zanikala izpolnitve obveznosti, v konkretnem primeru ni pomembno. Pomembno je, da je tožena stranka v odgovoru na tožbo domnevo zatrjevanega objektivnega pogoja izpodbojnosti izpodbijala z relevantnimi trditvami o tem, da je tožeča stranka plačala stroške električne energije, ki jo je porabila za redno poslovanje, s čimer se je smiselno sklicevala na sočasnost plačila in dobave. Pri tem pa ji ni mogoče očitati, da bi morala podati bolj konkretne trditve o tem, kdaj je prejela plačilo računa (A9), glede na dejstvo, da trditev o tem ni podala tožeča stranka.

9. Trditve tožeče stranke, da je bila asignacija z dne 10. 5. 2013 antidatirana in sklenjena po datumu 23. 5. 2013, je tožena stranka v odgovoru na tožbo zanikala, sodišče prve stopnje pa jih je ocenilo za nedokazane. Izpodbijanje dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog. Glede trditev o izvedbi asignacije(1) pa je po oceni sodišča druge stopnje sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da z računi in dobavnico tožeča stranka še ni dokazala, kdaj je bila izpolnjena obveznost do tožene stranke iz naslova dobavljene električne energije. Tako se izkaže, da tožeča stranka ni zmogla trditvenega in dokaznega bremena za obstoj domneve po 1. točki prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP. S tem pa je ostalo tudi neizkazano dejstvo, da se je v posledici asignacije zmanjšala čista vrednost premoženja tožeče stranke. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene.

10. Ker pritožbeno sodišče obenem ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

(1) Tožeča stranka je trdila: „Kot izhaja iz dobavnice, je bila izpolnitev stečajnega dolžnika opravljena 21. 5. 2013“.