Jedro

Sklep o dedovanju, ki ne vsebuje ugotovitve o čisti vrednosti zapuščine, ni nepopoln in nerazumljiv.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščine (I. točka izreka sklepa), da je bila zapustnica v času smrti vdova in mati dveh otrok (II. točka izreka sklepa), da je naredila lastnoročno oporoko dne 6. 4. 2008, ki jo dediči priznavajo za pristno in pravno veljavno (III. točka izreka sklepa), da sta se dva od dedičev priglasila k dedovanju na podlagi oporoke in dediščino sprejemata, en dedič pa se priglaša k dedovanju nujnega dednega deleža in ga sprejema (IV. točka izreka sklepa). Nadalje, za premoženje, s katerim zapustnica v oporoki ni razpolagala, se izvede zakonito dedovanje, ki sta ga deležna zakonita dediča, in sicer A. A. in B. B., vsak do polovice (V. točka izreka sklepa). Dedič A. A. se je dedovanju zakonitega deleža odpovedal. Dedič B. B. se je priglasil k dedovanju in zakoniti dedni delež sprejel (VI. točka izreka sklepa). Ugotovilo je, da je bil med dediči sporen obseg zapuščine, zato je bil zapuščinski postopek prekinjen, dediči pa napoteni na pot pravde. Sporna dejstva so nato dediči sklenili s sklenitvijo sodne poravnave (VII. točka izreka sklepa). Sodišče prve stopnje je nato razglasilo, da so dediči po pokojni C. C. iz naslova oporoke in nujnega dedovanja B. B. in D. D. po določilih oporoke, A. A. pa iz naslova nujnega dedovanja v višini 1/4 celotne zapuščine. Dedič po pokojni C. C. je iz naslova zakonitega dedovanja B. B. (za neizplačane pokojninske prejemke ZPIZ-a). Ugotovilo je, da so dediči sklenili dedni dogovor, katerega vsebina izhaja iz razdelka III izreka izpodbijanega sklepa ter odredilo, da bo sodišče po uradni dolžnosti podalo v zemljiško knjigo predlog za vknjižbo lastninske pravice pri nepremičnini in da Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije naroča, da izplača še vse neizplačane pokojninske prejemke enemu od dedičev.

2. Zoper sklep se pritožuje dedič B. B., iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, napadeni sklep razveljavi ter vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je prejel plačilni nalog zaradi plačila sodne takse v zapuščinski zadevi. Izpostavlja, da napadeni sklep o dedovanju, iz katerega naj bi izhajala takšna obveznost plačila sodne takse, v ničemer ne ugotavlja čiste vrednosti zapuščine, zato ne more biti jasno, na kakšni osnovi mu je bila s plačilnim nalogom odmerjena sodna taksa v znesku 563,16 EUR, kot izhaja iz plačilnega naloga sodišča. V določbah ZST-1 je določeno, da se v zapuščinskem postopku taksa plača od čiste vrednosti zapuščine, pri napadenem sklepu pa sploh ni ugotovitve, kaj naj bi ta predstavljala, zaradi česar je napadeni sklep nepopolna in nerazumljiva odločba, ki bi jo moralo sodišče prve stopnje po razveljavitvi napadenega sklepa izdati ponovno, vanjo pa vključiti tudi sporazumno ugotovljeno čisto vrednost zapuščine po pokojni C. C. 3. Pritožba je bila vročena preostalim dedičem, nanjo je odgovoril dedič A. A. in predlaga njeno zavrnitev ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu z drugim odstavkom 214. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) mora sklep o dedovanju obsegati: 1. priimek in ime (tudi prejšnje priimke) pokojnika ter ime njegovega očeta, poklic, datum rojstva in državljanstvo pokojnika, za umrlo poročeno žensko pa tudi dekliški priimek; 2. navedbo nepremičnin s podatki iz zemljiških knjig, ter navedbo premičnin, sklicujoč se na popis; 3. priimek in ime ter poklic in stalno prebivališče dediča, razmerje dediča do zapustnika, ali deduje kot zakoniti ali kot oporočni dedič, če je več dedičev, pa tudi njihov dedni delež; 4. ali je določitev dediča odložena; 5. ali je dedičeva pravica odložena zaradi tega, ker še ni prišel čas, ali je omejena na določen čas, ali je odložena zaradi neizpolnjenega pogoja ali odvisna od razveznega pogoja oziroma naloga, ki ga je šteti za razvezni pogoj, ali je omejena s pravico užitka in v čigavo korist; 6. priimek in ime, poklic in stalno prebivališče oseb, katerim je pripadlo volilo, užitek ali kakšna druga pravica iz zapuščine, z natančnim opisom te pravice.

6. Višje sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep vsebuje vse zakonsko predpisane vsebine. Ne drži, da je izpodbijani sklep nepopolna in nerazumljiva odločba, ker ne vsebuje ugotovitve o čisti vrednosti zapuščine. Drugih kršitev pritožnik ne uveljavlja. Ker torej niso podani pritožbeni razlogi, na katere se sklicuje dedič, kot tudi ne razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče na podlagi druge točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v povezavi s 163. členom ZD pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Dedič s pritožbo ni uspel, zato sam krije stroške pritožbenega postopka. Stroškov odgovora na pritožbo dediča A. A. glede na okoliščine primera ni mogoče šteti za potrebne v smislu 155. člena ZPP (v povezavi s 163. členom ZD), zato jih prav tako krije sam.