Jedro

Sodišče po 115. členu ZPP ni dolžno preložiti naroka, če ne obstajajo okoliščine, ki to opravičujejo. Še več, sodišče v javnem interesu zagotavlja koncentracijo in pospešitev postopka ter narok preloži zgolj v primeru, če so za to izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, to je opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti opravičilo podprto z dokazom. Samo okoliščine, ki opravičujejo vrnitev v prejšnje stanje po 116. členu ZPP ali podaljšanje roka po 110. členu ZPP, so lahko zadosten razlog za preložitev razpisanega naroka zaradi obvestila stranke, ki se naroka ne more udeležiti.

V situaciji, ko tožena stranka ni odgovorila na dopolnitev tožbe tožeče stranke, njene poprejšnje ugovorne navedbe pa so bile povsem pavšalne in so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku, in ki jih je nenazadnje tožeča stranka v dopolnitvi tožbe argumentirano zavrnila, je sodišče prve stopnje navedbe iz dopolnitve tožbe pravilno štelo za priznane (drugi odstavek 214. člena ZPP).

Prokura skladno s 35. členom ZGD-1 nedvomno daje upravičenje za sklepanje pogodb, kakršna je obravnavana podjemna pogodba, morebitne omejitve prokure pa nimajo učinka proti tretjim osebam.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 66244/2017 z dne 24.7.2017 v 1. in 3. odstavku izreka, kjer je toženi stranki naloženo, da v 8 dneh plača tožeči stranki znesek 10.637,80 EUR ter izvršilne stroške v višini 30,00 EUR (I. točka izreka izpodbijane sodbe). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka v višini 1.008,75 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči od prvega dne po preteku izpolnitvenega roka in tečejo do dne plačila (II. točka izreka izpodbijane sodbe).

2. Zoper navedeno sodbo se v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne s stroškovno posledico. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki, ki v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in naložitev stroškov pritožbenega postopka toženi stranki.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo in v okviru uradnega preizkusa zadeve po 2. odstavku 350. člena ZPP, ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, pri tem pa ni storilo uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Odločitev, ki jo je sprejelo, je tudi v zadostni meri in prepričljivo obrazložilo, zato pritožbeno sodišče kot pravilne sprejema razloge prvostopenjske sodbe in se v izogib nepotrebnemu ponavljanju nanje sklicuje, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa še dodaja:

6. Sodišče po 115. členu ZPP ni dolžno preložiti naroka, če ne obstajajo okoliščine, ki to opravičujejo. Še več, sodišče v javnem interesu zagotavlja koncentracijo in pospešitev postopka ter narok preloži zgolj v primeru, če so za to izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, to je opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti opravičilo podprto z dokazom.1 Samo okoliščine, ki opravičujejo vrnitev v prejšnje stanje po 116. členu ZPP ali podaljšanje roka po 110. členu ZPP, so lahko zadosten razlog za preložitev razpisanega naroka zaradi obvestila stranke, ki se naroka ne more udeležiti.2

7. V konkretni zadevi je sodišče prve stopnje razpisalo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo za dne 27.3.2018 ob 10.40 uri. Toženi stranki, ki je v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zastopal pooblaščenec, je bilo vabilo3 na omenjeni narok pravilno vročeno dne 13.3.2018 (vročilnica pripeta k list. št. 59 spisa). Iz zapisnika o naroku z dne 27.3.2018 (list. št. 65 spisa) izhaja, da je sodišče prve stopnje ob oklicu zadeve ugotovilo, da tožena stranka kljub izkazanemu vabilu na narok ni pristopila in svojega izostanka ni opravičila. Sodišče prve stopnje je zato prvi narok za glavno obravnavo opravilo v odsotnosti tožene stranke ter ga zaključilo ob 10:50 uri. Tožena stranka je nato šele po zaključku naroka, in sicer ob 11.37 uri sodišču prve stopnje po elektronski pošti poslala prošnjo za preložitev naroka, v kateri pa je navedeno zgolj to, da njen direktor ni bil prisoten, česar pri njej niso vedeli in o tem niso mogli predhodno obvestiti (list. št. 67 spisa). S tem je tožena stranka navedla le razlog, zaradi katerega se naroka ni udeležila, ni pa navedla konkretnih okoliščin, iz katerih bi izhajal opravičen razlog za izostanek z naroka. Tožena stranka bi torej morala pojasniti, v čem je bila odsotnost njenega direktorja nenaden, objektivno nepredvidljiv dogodek ter kateri konkretno so bili tisti razlogi, ki so botrovali tako pozni sporočitvi odsotnosti.4 Prav tako prošnja tožene stranke za preložitev naroka ni bila podprta z nobenim dokazom. Tožena stranka torej svojega izostanka z naroka ni opravičila. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da je sodna praksa že zavzela stališče, da je tudi stranki, ki v postopku sodeluje sama, mogoče naložiti breme, da v primeru zadržanosti poskrbi za to, da bo opravo procesnega dejanja zagotovila prek pooblaščenca (ki mora biti odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit)5, pri čemer tožena stranka konkretnih razlogov za to, da si pooblaščenca ni mogla pravočasno pridobiti, prav tako ni navedla. Glede na vse pojasnjeno v konkretni zadevi pogoji za preložitev prvega naroka za glavno obravnavo niso bili podani in je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko ga je opravilo v odsotnosti tožene stranke. Pritožbeni očitek o absolutni bistvena kršitvi določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP torej ni utemeljen.

8. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo v okviru trditvene in dokazne podlage obeh strank. Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožeča stranka za izterjavo zneska 10.637,80 EUR s pripadki dne 24.7.2017 vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine (račun št. 289/2016 in račun št. 551/2016 ter obračun zamudnih obresti št. 21062017), na podlagi katerega je Okrajno sodišče v Ljubljani istega dne izdalo sklep o izvršbi opr. št. VL 66244/2017. Tožena stranka je zoper ta sklep vložila ugovor, v katerem pa je v zvezi z obravnavano terjatvijo navajala le, da tožeči stranki ne dolguje ničesar, da ji ni znano, kaj je podlaga za izdani sklep o izvršbi, pavšalno pa se je sklicevala še na zastaranje.6 Okrajno sodišče v Ljubljani je nato s sklepom, opr. št. VL 66244/2017 z dne 5.10.2017, odločilo, da se prej navedeni sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, ter da se bo o zahtevku in stroških postopka odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (v nadaljevanju sodišče prve stopnje). Ker se v tem primeru predlog za izvršbo šteje kot tožba7, je sodišče prve stopnje tožečo stranko s sklepom z dne 9.11.2017 pozvalo, da dopolni tožbo. Tožeča stranka je skladno s pozivnim sklepom vložila dopolnitev tožbe, v kateri je navedla vsa dejstva, potrebna za utemeljitev podlage in višine vtoževane terjatve, ter v zvezi s temi dejstvi priložila dokaze (zadevna računa, obračun obresti in dopis v prilogah A3 do A7 spisa). Tako je tožeča stranka pojasnila, da je D. B. za toženo stranko pri tožeči naročil zadevna dela8, ki jih je tožeča stranka v celoti opravila in skladno z dogovorom zanje toženi stranki izstavila račun št. 289/2016 z dne 31.5.2016 in račun št. 551/2016 z dne 30.9.2016 (prilogi A3 in A4 spisa)9, ki jih ta nato ni plačala, prav tako pa del ni zavrnila oziroma reklamirala. Nadalje je tožeča stranka sklicujoč se na dopis toženke z dne 21.3.2017 (priloga A7 spisa) navedla, da ji je tožena stranka zagotovila, da bo zadevno obveznost poravnala, ter da ji je enaka zagotovila dajala tudi v telefonskih pogovorih, s čimer je dejansko pripoznala zadevno terjatev. Tožeča stranka pa je pojasnila tudi višino predmetnega zahtevka.10 Omenjena dopolnitev tožbe je bila toženi stranki pravilno vročena skupaj s pozivom z dne 23.11.2017, da naj na dopolnitev tožbe odgovori (lis. št. 48 in 49 spisa), vendar tožena stranka tega ni storila. Po ugovoru zoper sklep o izvršbi tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni vložila nobene vloge več, prav tako pa tudi ni pristopila na prvi narok za glavno obravnavo. V situaciji, ko tožena stranka ni odgovorila na dopolnitev tožbe tožeče stranke, njene poprejšnje ugovorne navedbe pa so bile povsem pavšalne in so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku, in ki jih je nenazadnje tožeča stranka v dopolnitvi tožbe argumentirano zavrnila, je sodišče prve stopnje navedbe iz dopolnitve tožbe pravilno štelo za priznane (2. odstavek 214. člena ZPP).11 Ker torej tožena stranka ni prerekala navedb tožeče stranke, je sodišče prve stopnje pravilno sledilo dopolnitvi tožbe, ki je vsebovala utemeljitev zahtevka in ustrezne dokaze, ter ob pravilni uporabi materialnega prava (619. ter 299., 349, 364 in 378. člen Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 s spremembami, OZ)) zahtevku tožeče stranke utemeljeno ugodilo.

9. Tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala, da D. B. ni imel pooblastila za sklenitev zadevne podjemne pogodbe12, zato pritožbene navedbe, da D. B. v imenu in za račun tožene stranke ni bil pooblaščen skleniti te pogodbe, ker ni njen zakoniti zastopnik, predstavljajo nedopustne pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (1. odstavek 337. člena ZPP). Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da je tožena stranka sama navedla, da je D. B. njen prokurist13, pri čemer prokura skladno s 35. členom Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/06 s spremembami, ZGD-1) nedvomno daje upravičenje za sklepanje pogodb, kakršna je obravnavana podjemna pogodba, morebitne omejitve prokure pa nimajo učinka proti tretjim osebam. Tudi sicer (torej v primeru, da bi na strani tožene stranke predmetno pogodbo sklenila neupravičena oseba), pa bi bilo glede na neprerekane navedbe tožeče stranke, da je tožena stranka večkrat zagotovila, da bo obveznost po zadevni pogodbi poravnala14, moč zaključiti, da je tožena stranka pogodbo odobrila v smislu 1. odstavka 73. člena OZ.

10. Ker so se po vsem obrazloženem pritožbeni očitki izkazali za neutemeljene, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz I. točke izreka te sodbe (353. člen ZPP). Pri tem se je pritožbeno sodišče opredelilo le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

11. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s 1. odstavkom 165. člena ter 1. odstavkom 154. člena in 155. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, tožeča stranka pa z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve, zato pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Npr. sodbi Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 771/2008 z dne 15.12.2011 in opr. št. II Ips 121/2016 z dne 8.3.2018. 2 Npr. A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2009, 1. knjiga, stran 469 ter sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 121/2016 z dne 8.3.2018. 3 Vabilo je vsebovalo tudi opozorilo na vse posledice v primeru neopravičenega izostanka stranke z naroka. 4 Podobno npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 881/2014 z dne 26.8.2014. 5 Npr. sklep Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up-184/97 z dne 23.1.1998, sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 167/97 z dne 25.3.1998, sodbi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 223/2013 z dne 26.8.2014 in opr. št. I Cpg 345/2017 z dne 21.3.2018 ter sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 612/2018 z dne 29.8.2018. 6 Tožena stranka je v ugovoru sicer še navedla, da naj bi v zvezi z isto terjatvijo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani tekel pravdni postopek, opr. št. II Pg 630/2017, vendar je sodišče prve stopnje po vpogledu v omenjeni spis pravilno ugotovilo, da je bila tožba tožeče stranke s sklepom z dne 21.7.2017 zavržena (iz razloga, ker tožeča stranka tožbe ni pravočasno dopolnila), sklep pa je dne 16.9.2017 postal pravnomočen, tako da v obravnavanem primeru ne gre za odločanje o zahtevku, o katerem že teče pravda ali o katerem je že bilo pravnomočno razsojeno. 7 Drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami). 8 Gre za dela prezračevanja in hlajenja na objektu O. 65, P. ter dela na objektu S., razvidna iz specifikacije računa št. 551/2016 v prilogi A4 spisa). 9 Računa sta zapadla dne 30.6.2016 oziroma dne 16.10.2016. 10 Tožeča stranka namreč vtožuje kapitalizirano glavnico z že upoštevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne zapadlosti obeh računov do dne 19.10.2017. 11 Npr. sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 109/2015 z dne 3.4.2015, opr. št. II Cpg 146/2018 z dne 20.6.2018, opr. št. II Cpg 439/2018 z dne 12.9.2018 in opr. št. II Cpg 878/2018 z dne 14.12.2018. 12 Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je bilo na toženi stranki (npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1/2016 z dne 13.12.2016 in smiselno sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 7/2012 z dne 17.12.2012). 13 To navedbo je tožena stranka podala v ugovoru zoper sklep o izvršbi (list. št. 9 spisa), enako pa izhaja tudi iz podatkov na spletni strani AJPES. 14 Teh navedb tožeče stranke tožena tudi v pritožbi ne prereka.