Jedro

Preizkus sklepa o odmeri stroškov je bil opravljen samo po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep pod točko 2 potrdi.

Upnik sam trpi stroške odgovora na ugovor.

Obrazložitev

Upnik je 20.5.1998 vložil predlog za izvršbo na podlagi pravnomočne sodbe, nato pa je 2.7.1998 utesnil ta predlog in zahteval le še plačilo stroškov izvršilnega postopka, ker je dolžnica 10.6.1998 obveznost po sodbi izpolnila. Sodišče prve stopnje je nato izdalo izpodbijani sklep, s katerim je med drugim odločilo, da je dolžnica dolžna povrniti upniku izvršilne stroške v znesku 16.046,64 SIT.

Proti temu sklepu vlaga ugovor - pravilno pritožbo - dolžnica Republika Slovenija in navaja, da ugovarja zoper sklep o izvršbi.

Terjatve iz naslova razlik med odpravninami na podlagi neto plače in odpravninami na podlagi bruto plače se izplačujejo neposredno iz proračunske postavke 7610, zato rubež neposredno iz katerega koli žiro računa ni dopusten.

Na ugovor dolžnika je upnik odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

V tej zadevi sodišče prve stopnje ni izdalo sklepa o izvršbi. Izdalo je samo sklep, da je izvršba zaradi umika predloga ustavljena in da mora dolžnica povrniti upniku izvršilne stroške. Tudi pravni pouk se glasi tako, da je proti sklepu dovoljena pritožba, ne pa ugovor.

Ko je dolžnica v roku za vložitev pravnega sredstva vložila "ugovor proti sklepu o izvršbi", je to vlogo treba šteti kot neobrazloženo pritožbo proti opisanemu sklepu v delu, ki se nanaša na izrek o stroških. Pritožbene trditve namreč nimajo nobene zveze z izpodbijanim sklepom. V tem sklepu namreč ni odločeno o rubežu sredstev dolžnice, ampak samo o dolžnosti plačila.

Preizkus izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v okviru člena 365/2 ZPP/77 v zvezi s členom 15 ZIZ je pokazal, da v zvezi z izdajo sklepa ni bila storjena nobena bistvena kršitev določb postopka, materialnopravno pa je tudi pravilna odločitev sodišča prve stopnje o tem, da mora dolžnica povrniti stroške. Za vložitev predloga za izvršbo so bili ti stroški potrebni, ker dolžnica ni v roku izpolnila obveznosti, tako kot je v sklepu pravilno zapisalo sodišče prve stopnje.

Tako je bilo po povedanem treba pritožbo zavrniti in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (člen 380 tč. 2 ZPP/77 v zvezi s členom 15 ZIZ).

Ker torej ne gre za ugovor proti sklepu o izvršbi, ampak za pritožbo, mora upnik sam nositi stroške odgovora na pravno sredstvo, saj ne gre za odgovor na ugovor. Odgovor na pritožbo pa v izvršilnem postopku ni predviden in torej to niso potrebni stroški za izvršbo (člen 155/1 ZPP).

Določbe ZPP/77 so v tem sklepu uporabljene glede na člen 489 ZPP/99.