Jedro

V pritožbenem postopku pritožbeno sodišče ne more upoštevati ugovorov, ki se tičejo dejanskega stanja ampak le preizkuša ali je bila izdana v skladu z določbami 332. čl. ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba zaradi izostanka sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ljubljani je izdalo sodbo zaradi izostanka, na podlagi katere je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 148.057,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 18.1.1997 dalje do plačila in ji plačati tudi stroške tega postopka v znesku 40.395,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19.1.1999 dalje do plačila.

Proti sodbi zaradi izostanka se je pravočasno pritožil toženec. Navaja, da je brezposelna oseba, da ima sina in dekle, s katero živita pri njegovih starših. Vse preživlja oče, ki je edini zaposlen v petčlanski družini. Opisuje tudi potek in ovire zakaj ni prišlo do njegove zaposlitve, in težave, zaradi katerih ustanovljena firma ni mogla začeti delovati. Od 1.6.1998 pa do 23.12.1998 je služil vojaški rok, zato v zvezi s samozaposlitvijo v tem času, ni mogel ničesar storiti. Navaja, da od tožeče stranke ni dobival nikakršne pomoči od podpisa pogodbe o sofinanciranju dalje. Tožečo stranko ni oškodoval, čeprav je minilo že več kot dve leti od izteka pogodbe, saj ni dobival socialne pomoči, ne denarnega nadomestila, niti ni bil zdravstveno zavarovan ali deležen kakih drugih ugodnosti. Uporabljal je le ime, da je brezposelna oseba. Če bi imel denar, bi stroške po pogodbi poravnal, sedaj pa denarja nima. Predlaga, da se ugodno reši njegova pritožba in še enkrat premisli o izpodbijani odločitvi. Že po poteku pritožbenega roka, pa je svojo pritožbo smiselno dopolnil, tako da uveljavlja ugovor krajevne pristojnosti Okrajnega sodišča v Ljubljani, ker ima svoje stalno bivališče v Mariboru, ugovor aktivne legitimacije, ker je pogodbo o sofinanciranju sklenil Republiški zavod za zaposlovanje, Območna Enota Maribor, ki je edino aktivno legitimirana in glede na to tudi pooblaščeni odvetniki nimajo veljavnega pooblastila za zastopanje, zaradi česar vsega naj se izpodbijana sodba spremeni, tako da se tožbeni zahtevek zavrne ali pa zavrže. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče toženčevih ugovorov, ki jih je uveljavljal po preteku pritožbenega roka ne more več upoštevati, razen, v kolikor se tičejo pravilne uporabe materialnega prava ali bistvenih procesnih kršitev.

Po 2. odst. 353. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se sodba zaradi izostanka ne more izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Toženčeve pritožbene navedbe, ki merijo na to, da tožečo stranko ni oškodoval oziroma, da od nje ni ničesar prejel, pritožbeno sodišče ne sme in ne more upoštevati. Sodbo zaradi izostanka lahko preizkuša le glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 2. odst. 354. čl. ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava. Ugotovilo je, da ni bilo storjenih bistvenih procesnih kršitev v tem obsegu, zlasti tudi ne po 6. točki 2. odst. prej citiranega člena, saj sodišče prve stopnje sodbe zaradi izostanka ni izdalo v nasprotju z določbo 332. čl. ZPP. Toženec na prvi narok za glavno obravnavo ni prišel, čeprav je bil v redu povabljen, niti ni z vlogo oporekal tožbenemu zahtevku, tožeča stranka pa je predlagala, naj se izda sodba zaradi izostanka. Ker je izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi in ta dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sodbo zaradi izostanka, ki ni v nasprotju z določbami materialnega prava oziroma s priloženo pogodbo o sofinanciranju usposabljanja za samozaposlitev. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo toženca kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo zaradi izostanka potrdilo na podlagi 368. čl. ZPP. Kar pa se tiče ugovora aktivne legitimacije, pa pritožbeno sodišče samo pripominja, da je pravna oseba Republiški zavod za zaposlovanje, ne pa Območna Enota Maribor, ki je sicer sklepala pogodbo. Iz tega razloga so tudi pooblastila tožeče stranke njenemu pravnemu zastopniku pravilno izkazana. Kar pa se tiče krajevne pristojnosti, pa je bila ta sporazumno dogovorjena v pogodbi, tako, da je za reševanje sporov pristojno sodišče v Ljubljani, ne glede na to, da v pritožbenem postopku tudi sicer ni mogoče uspešno uveljavljati ugovora krejevne nepristojnosti.

Na podlagi 1. odst. 498. čl. ZPP (Ur.l. RS, št. 26/99) je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbo ZPP (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90 in RS, št. 55/92).