Jedro

Kljub odsotnosti podatkov o strukturi tožnikovih sredstev glede na veliko vrednost teh sredstev ni razloga za dvom, da ni med njimi tudi takih sredstev, ki so tržno zanimiva in jih je možno unovčiti v sorazmerno kratkem času, zato je je primeren odlog plačila sodne takse za tri mesece, šteto od tožnikovega prejema tega sklepa.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep delno spremeni tako, da se tožeči stranki odloži plačilo sodne takse za redni postopek na prvi stopnji v znesku 12.525,00 EUR za tri mesece.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse v višini 12.525,00 EUR.

Zoper navedeni sklep se je tožnik pravočasno pritožil „iz vseh pritožbenih razlogov“, predvsem zaradi napačne uporabe materialnega prava in smiselno predlagal spremembo izpodbijanega sklepa z dovolitvijo obročnega plačila sodne takse ali odloga plačila sodne takse.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče pravno osebo lahko oprosti plačila sodnih taks, ji odloži plačilo ali ji dovoli obročno plačilo sodnih taks, če nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (3. odst. 11. člena ZST-1). Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks pa mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (4. odst. 11. člena ZST-1).

Iz neprerekanih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da pritožnik izkazuje po zadnjem letnem poročilu izkaza poslovnega izida bilančni dobiček v višini 4.268.129,00 EUR, da pa ima vse transakcijske račune blokirane. Finančno stanje, ki ga izkazuje pritožnik, torej ni tako slabo, da bi bila s plačilom sodne takse ogrožena njena dejavnost, iz izjave pritožnika o premoženjskem stanju, iz katere izhaja, da pritožnik v bilanci stanja iz zadnjega letnega poročila izkazuje sredstva v vrednosti 241.600.620,00 EUR pa tudi ni mogoče sklepati na njegovo slabo premoženjsko stanje. Čim pa je tako, je prvostopenjsko sodišče pravilno presodilo, da niso izkazani pogoji za oprostitev tožnika plačila sodne takse. Po presoji pritožbenega sodišča, upoštevaje vrednost tožnikovega premoženja in izkazan bilančni dobiček ter višino dolžne takse pa tudi ni razloga za obročno plačilo sodne takse, kot je pravilno presodilo tudi prvostopenjsko sodišče. Pritožnik pa utemeljeno opozarja na blokado vseh njegovih transakcijskih računov, iz česar je razvidno, da ima tožnik likvidnostne težave in trenutno nima likvidnih sredstev za takojšnje plačilo sodne takse. V pritožbi tudi navaja, da pa ostalega premoženja v tako kratkem času, kot je morala vložiti tožbo v predmetnem postopku, ne more prodati. Po presoji pritožbenega sodišča je zato upoštevaje tožnikovo premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje, na mestu edino odlog plačila sodne takse. Kljub odsotnosti podatkov o strukturi tožnikovih sredstev pa glede na veliko vrednost teh sredstev po presoji pritožbenega sodišča ni razloga za dvom, da ni med njimi tudi takih sredstev, ki so tržno zanimiva in jih je možno unovčiti v sorazmerno kratkem času, zato je presodilo, da je primeren odlog plačila sodne takse za tri mesece, šteto od tožnikovega prejema tega sklepa.

Utemeljeni tožnikovi pritožbi je zato v tem obsegu pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz prve točke dispozitiva tega sklepa (2. odst. 252. člena ZUP), v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (1. odst. 248. člena ZUP).