Jedro

Upnica s pritožbo zoper izpodbijani sklep ne more doseči spremembe izjave upravitelja o prerekanju terjatve, saj je izjava upravitelja o tem, ali bo terjatev priznal ali prerekal, stvar njegove lastne presoje. Ali je bilo prerekanje utemeljeno ali ne, pa se bo izkazalo v pravdnem postopku, ki ga bo (v kolikor ga bo) upnica začela zaradi uveljavitve zahtevka za ugotovitev obstoja prerekane ločitvene pravice.

Načelo akcesornosti pomeni le, da je zastavna pravica v svojem nastanku in obstoju odvisna od glavne terjatve. Sodišče bi napotilo na pravdo upravitelja le v primeru, če bi bila prijavljena ločitvena pravica, ki potrditvah upnika temelji na izvršilnem naslovu, identificirana, torej jasno opredeljena.

Izrek

I. Pritožba Republike Slovenije se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. točki izreka in v po njej izpodbijanem delu 2. točke izreka, ki se nanaša na terjatev pod zap. št. 26 končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 14. 12. 2012, potrdi.

II. Pritožba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v po njem izpodbijanem delu 2. točke izreka, ki se nanaša na terjatev pod zap. št. 21 končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 14. 12. 2012, potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor upnice Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Davčne uprave Kranj, proti dopolnjenem seznamu preizkušenih terjatev glede terjatve pod zap. št. 26 (1. točka izreka). O priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev, ločitvenih pravic oziroma izločitvenih pravic, je odločilo tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 14. 12. 2012, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (2. točka tega izreka).

2. Upnica Republika Slovenija je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi tako, da se „prijavljena ločitvena pravica na nepremičninah parc. št. 850/2 (ID x), 850/3 (ID x), 919/2 (ID x), 919/12 (ID x), 919/13 (ID x) in 929/31 (ID x), vse k.o. X. v celoti prizna za terjatev v višini 115.974,53 EUR in vključi v končni seznam preizkušenih terjatev.

3. Upnik Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je pravočasno vložil pritožbo zoper del 2. točke izreka, ki se nanaša na njegovo terjatev pod zap. št. 21, iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu 2. točke izreka spremeni tako, da na pravdo za ugotovitev obstoja ločitvene pravice v višini 185.727,00 EUR napoti upravitelja.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

K pritožbi upnice Republike Slovenije:

5. Pritožnica trdi, da je prijavila ločitveno pravico za znesek 115.974,53 EUR, ki temelji na izvršilnem naslovu, sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča na Jesenicah, In 3/2011 z dne 11. 1. 2011. Sklep je vpisan v zemljiško knjigo. Navaja, da je iz v prijavi navedenega in priloženega sklepa o izvršbi razvidno, da se ločitvena pravica nanaša na nepremičnine v k.o. X., parc. št. 850/2, 850/3, 919/2, 919/12, 919/13 in 919/31. Upnica je odločitvi upravitelja, da je ločitvena pravica nespecificirana in prerekana, ugovarjala, saj meni, da je njena prijava ločitvene pravice jasna in določljiva ter mora biti zato kot taka tudi priznana. Predlaga, da se njena prijavljena ločitvena pravica na zgoraj navedenih nepremičninah v celoti prizna za terjatev v višini 115.947,73 EUR in vključi v končni seznam preizkušenih terjatev.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnica prijavila terjatev v višini 162.505,72 EUR, kar predstavlja navadno terjatev v višini 162.505,72 EUR z obrestmi ter ločitveno pravico za neporavnane davčne obveznosti v višini 115.974,53 EUR z obrestmi od 3. 9. 2011 dalje do plačila ter prednostno terjatev v višini 396,47 EUR. V prijavi ločitvene pravice pod točko 2. prijave je navedla, da pri navadni terjatvi, navedeni pod točko 1, uveljavlja ločitveno pravico za neporavnane davčne obveznosti v višini 115.974,53 EUR, za katero ima podlago v sklepu Okrajnega sodišča na Jesenicah, In 3/2011 z dne 11. 1. 2011. Z navedenim sklepom o izvršbi poteka izvršba na nepremičninah dolžnika in zato v povezavi z 222. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) uveljavlja ločitveno pravico za davčne obveznosti v znesku 115.974,53 EUR iz naslova izvršbe na nepremičnine.

7. Upnica premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, v prijavi terjatve ni opredelila, kot bi to morala v skladu z določbo 2. točke drugega odstavka 298. člena ZFPPIPP. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno zaključilo, da njena prijava ločitvene pravice ne vsebuje vseh v zakonu zahtevanih podatkov. Priloge k terjatvi predstavljajo le dokaze o zatrjevani ločitveni pravici (3. točka drugega odstavka 298. člena ZFPPIPP). Zato se pritožnica nanje ne more sklicevati v prid trditvi, da je njen zahtevek določen. Tudi sicer iz prijavi priloženih listin ni razvidno, na katere parc. št. se ločitvena pravica nanaša. Zato je upravitelj utemeljeno prerekal upničino prijavljeno ločitveno pravico (prim. četrti odstavek 60. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 298. člena ZFPPIPP).

8. Razlog, ki ga je upnica navedla v ugovoru, pa niti ni v zakonu predviden ugovorni razlog po 1. točki prvega odstavka 66. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 62. člena ZFPPIPP. Prav tako upnica s pritožbo zoper izpodbijani sklep ne more doseči spremembe izjave upravitelja o prerekanju terjatve, saj je izjava upravitelja o tem, ali bo terjatev priznal ali prerekal, stvar njegove lastne presoje. Ali je bilo prerekanje utemeljeno ali ne, pa se bo izkazalo v pravdnem postopku, ki ga bo (v kolikor ga bo) upnica začela zaradi uveljavitve zahtevka za ugotovitev obstoja prerekane ločitvene pravice.

9. Ob povedanem se odločitev prvostopenjskega sodišča izkaže kot pravilna. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno, po ugotovitvi, da prvostopenjsko sodišče ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb postopka, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožbo upnice zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje v 1. točki izreka ter v delu 2. točke izreka, ki se nanaša na njeno terjatev pod zap. št. 26 končnega seznama preizkušenih terjatev, potrdilo.

K pritožbi upnika Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Ljubljana

10. Upnik trdi, da je upravitelj priznal njegovo terjatev v višini 24.132,04 EUR kot prednostno terjatev ter 236.250,14 EUR kot navadno terjatev, prerekal pa je ločitveno pravico v višini 185.727,09 EUR zaradi nespecificiranosti. Navaja, da njegova terjatev, ločitvena pravica v višini 185.727,09 EUR temelji na sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča na Jesenicah 0026 In 3/2011 z dne 11. 1. 2011. V skladu z določbo 302. člena ZFPPIPP je v primeru prerekanja takšne terjatve na pravdo napoten tisti, ki je terjatev prerekal, torej upravitelj. Meni, da bi bilo glede na to, da je ločitvena pravica v razmerju do same terjatve nujno v razmerju akcesornosti, tudi glede napotila na pravdo potrebno upoštevati pravila, ki veljajo za samo terjatev, torej 302. člen ZFPPIPP. Po njegovem mnenju je prerekanje upravitelja tudi neutemeljeno, saj je v upnik v ugovoru proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev z dne 12. 1. 2012 v celoti pojasnil in predložil listinske dokaze, ki nesporno izkazujejo nastanek in vsebinsko opredelitev ločitvene pravice.

11. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tudi v tem primeru upravitelj utemeljeno prerekal ločitveno pravico upnika, ker ni bila specificirana. Upnik se je v prijavi terjatve in ločitvene pravice le skliceval na sklep o izvršbi Okrajnega sodišča na Jesenicah 0026 In 3/2011, ni pa navedel, kaj je predmet ločitvene pravice. Zato zanj veljajo ugotovitve, kot pod točko 7. obrazložitve tega sklepa.

12. Stališče pritožnika, da bi moralo prvostopenjsko sodišče, glede na to, da je terjatev, ki temelji na izvršilnem naslovu, priznana, ločitvena pravica pa prerekana, glede na načelo akcesornosti, na pravdo v skladu s 302. členom ZFPPIPP napotiti upravitelja, je zmotno. Načelo akcesornosti pomeni le, da je zastavna pravica v svojem nastanku in obstoju odvisna od glavne terjatve. Sodišče bi napotilo na pravdo upravitelja le v primeru, če bi bila prijavljena ločitvena pravica, ki potrditvah upnika temelji na izvršilnem naslovu, identificirana, torej jasno opredeljena. V takšnem primeru pa bi bilo potrebno uporabiti določbe 308. člena ZFPPIPP. Predpostavka za uporabo določb 308. člena ZFPPIPP o izpodbijanju ločitvene pravice, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova, po kateri se v primeru, če je takšna ločitvena pravica prerekana, napoti na vložitev tožbe tistega, ki je prerekal ločitveno pravico, je namreč določna prijava ločitvene pravice. Nepopolna in nedoločna prijava pa sodišču onemogoča preizkus, ali le-ta temelji na izvršilnem naslovu, ki ga upnik v prijavi omenja. V prid takšnemu zaključku govori določba drugega odstavka 305. člena ZFPPIPP, po kateri mora upnik v primeru, če je prerekana tudi terjatev, s tožbo iz prvega odstavka 305. člena ZFPPIPP zahtevati tudi ugotovitev obstoja prerekane terjatve ne glede na to, ali terjatev temelji na izvršilnem naslovu.

13. Prvostopenjsko sodišče je torej pravilno odločilo, ko je na pravdo za ugotovitev obstoja prijavljene ločitvene pravice napotilo upnika.

14. Prvostopenjsko sodišče ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb postopka, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

15. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo upnika zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu 2. točke izreka, to je v delu, ki se nanaša na terjatev upnika pod zap. št. 21 končnega seznama preizkušenih terjatev, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).