Jedro

Glede na to, da je bil lastnik parc. št. 2949 v času podržavljenja B.B., tožeča stranka, ki po njem ni izkazala pravnega nasledstva, ni upravičena do vložitve zahteve za denacionalizacijo navedene parcele.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

Upravna enota Piran je z izpodbijano delno odločbo zavrnila zahtevo tožeče stranke za denacionalizacijo parc. št. 2949, vpisane v 1. z.k. telo vl. št. 2272 k.o. A. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo z vpogledom v historični z.k. izpisek za vl. št. 4272 k.o. A. ugotovljeno, da je bila parc. št. 2949 vpisana v 1. z.k. telo. Iz B lista istega z.k. izpiska izhaja, da je bila na podlagi Odloka krajevno agrarne komisije Sv. Lucija z dne 6. 2. 1947 št. XIII/35 vknjižena lastninska pravica iz 1. z.k. telesa na ime B.B. Nadalje je bila na 1. z.k. telesu na podlagi odločbe ObLO Piran, Oddelek za finance, št. 03/6-533/60-59 z dne 3. 12. 1959 vknjižena družbena lastnina v upravi Občine Piran. Glede na vse navedeno tožeča stranka ni izkazala pravnega nasledstva po osebi B.B., prav tako pa ni predložila potrdila o vpisu navedene osebe v evidenco o državljanstvu, zato njen predlog za denacionalizacijo nepremičnine s parc. št. 2949 iz vl. št. 4272 k.o. A., ni utemeljen.

Ministrstvo za okolje in prostor RS je z odločbo št. 4904-60/2007/73 z dne 5. 8. 2010 pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo zavrnilo.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je z izpodbijano odločbo zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in napačno uporabljeno materialno pravo, saj je v prilogi k odločbi z dne 25. 12. 1958 kot lastnik parc. št. 2949 naveden C.C., kar očitno kaže na to, da je bila navedena parcela podržavljenja C.C.. Glede na vse navedeno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov tega postopa.

Tožena stranka odgovora na tožbo ni poslala, poslala pa je upravne spise, ki so del sodnega spisa III U 421/2010. Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. V obrazložitvi izpodbijane odločbe so podani pravilni razlogi za sprejeto odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Po teoriji stvarnega prava so zemljiškoknjižni podatki tisti, ki dokazujejo lastninsko pravico na nepremičninah. Iz z.k. vložka št. 4272 k.o. A. je tako razvidno, da je bila parcela št. 2949 v letu 1943 vpisana v z.k. telo št. 2 kot last solastnikov D.D., E.E. in F.F. vsakega do 1/3. V letu 1947 se je navedeno z.k. telo vpisalo kot lastninska pravica v korist B.B. na podlagi Odloka krajevno agrarne komisije Sv. Lucija št. XIII/35 z dne 6. 2. 1947. Na podlagi odločbe ObLO Piran, Oddelka za finance št. 03/6-533/60-59 z dne 3. 12. 1959 pa se je parc. št. 2949 odpisala od 2. z.k. telesa in prepisala v 1. z.k. telo in postala družbena lastnina v upravi Občine Piran. Po zemljiškoknjižnih podatkih je bil torej lastnik predmetne parcele pred podržavljenjem B.B. Glede na navedeno je torej pravilna ugotovitev v izpodbijani odločbi, da je bil lastnik parc. št. 2949 v času podržavljenja B.B. To pa pomeni, da je po določbah Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 56/92-odl.US, 13/93-odl.US, 31/93, 24/95-odl.US, 14/97-odl.US, 20/97-odl.US, 65/98, 76/98-odl.US, 66/00, 11/01-odl.US in 18/05-odl. US – ZDen) potencialni upravičenec do denacionalizacije B.B., po katerem pa tožeča stranka v zvezi z zahtevo za denacionalizacijo ni izkazala pravnega nasledstva, zaradi česar ni upravičena do vložitve zahteve za denacionalizacijo parc. št. 2949 (2. odstavek 61. člena ZDen).

Glede na vse navedeno je izpodbijana delna odločba pravilna in zakonita, zato je sodišče tožbo, skladno s 1. odstavkom 63. člena ZUS-1, zavrnilo Izrek o stroških temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri nosi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.