Jedro

Dejstvo, da določba prvega odstavka 256. člena ZFPPIPP določa, da od terjatev upnikov, ki so se obrestovale do začetka stečajnega postopka, tečejo obresti po predpisani obrestni meri od začetka stečajnega postopka dalje, ne omaje vezanosti izvršilnega sodišča na izvršilni naslov in ne daje podlage za dovolitev izvršbe za plačilo zakonskih zamudnih obresti, ki niso zajete v izvršilnem naslovu. V skladu z načelom stroge formalne legalitete izvršilno sodišče namreč ni pristojno za presojo materialnopravne pravilnosti izvršilnega naslova.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se II. točka izreka sklepa o izvršbi potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom citiranim v uvodu tega sklepa zavrglo predlog za izvršbo v delu predlaganega rubeža plače oziroma drugih stalnih denarnih prejemkov dolžnika (I. točka izreka). V delu glede predlagane izterjave zakonskih zamudnih obresti od 114.477,50 EUR od 24. 3. 2014 dalje do plačila je predlog za izvršbo zavrnilo (II. točka izreka). V preostalem delu je izvršbo po predlogu upnika dovolilo (III. točka izreka) in odločilo, da mora dolžnik v roku 8 dni po prejemu sklepa upniku povrniti 193,33 EUR izvršilnih stroškov brez obresti, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nastanka zamude do plačila (IV. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka navedenega sklepa se po pooblaščenki pravočasno pritožuje upnik. Meni, da bi sodišče prve stopnje pri odločanju o zakonskih zamudnih obrestih moralo upoštevati določbo prvega odstavka 256. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki določa tek obresti med stečajnim postopkom. Zavzema se za ugoditev pritožbi in priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje soglaša s pravilnimi in zadostnimi razlogi sodišča prve stopnje ter jih v izogib ponavljanju povzema v svojo obrazložitev, glede na izrecna pritožbena izvajanja pa še dodaja:

5. V izvršilnem postopku velja načelo stroge formalne legalitete (17. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), po katerem je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov, kot ta glasi. Upniku zato ne more prisoditi več ali kaj drugega kot izhaja iz izvršilnega naslova, prav tako ne more presojati pravilnosti in zakonitosti le-tega ter vanj posegati. Če izvršilni naslov obrestnega izreka ne vsebuje, ni mogoče dovoliti izvršbe zaradi plačila zakonskih zamudnih obresti od glavnice.

6. Izvršilni naslov v predmetni zadevi je sklep o končanju postopka osebnega stečaja St 1210/2014 z dne 11. 5. 2017 (četrti odstavek 396. člena ZFPPIPP).1 Iz njega je razvidno, da je dolžnik dolžan upnikom plačati terjatve iz seznama neplačanih priznanih terjatev z dne 15. 4. 2017, ki je sestavni del izreka sklepa. Iz predmetnega seznama izhaja, da je dolžnik upniku dolžan plačati terjatev višini 114.477,50 EUR, ne pa tudi zakonskih zamudnih obresti, katerih plačilo v predlogu za izvršbo zahteva upnik.

7. Dejstvo, da določba prvega odstavka 256. člena ZFPPIPP določa, da od terjatev upnikov, ki so se obrestovale do začetka stečajnega postopka, tečejo obresti po predpisani obrestni meri od začetka stečajnega postopka dalje, ne omaje vezanosti izvršilnega sodišča na izvršilni naslov in ne daje podlage za dovolitev izvršbe za plačilo zakonskih zamudnih obresti, ki niso zajete v izvršilnem naslovu.2 V skladu z načelom stroge formalne legalitete izvršilno sodišče namreč ni pristojno za presojo materialnopravne pravilnosti izvršilnega naslova. Upnik bi moral odločitev o plačilu pripadajočih obresti doseči v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom.3 Po pojasnjenem upnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita zmotno zavrnitev predloga za izvršbo v delu, ki se nanaša na zakonske zamudne obresti.

8. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, sodišče druge stopnje pa tudi ni odkrilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ), je bilo potrebno pritožbo zavrniti in II. točko izreka izpodbijanega sklepa potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

1 Četrti odstavek 396. člena ZFPPIPP glasi: „Pravnomočni sklep o končanju postopka osebnega stečaja je izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev“. 2 Primerjaj VSM Sklep I Ip 296/2016. 3 Upnik bi moral s pritožbo zoper sklep o končanju postopka osebnega stečaja uveljavljati priznanje obresti po 256. členu ZFPPIPP. Glej VSL Sklep Cst 429/2019.