Jedro

Pritožbeno sodišče ne dvomi v obstoj dolgoletne posesti tožencev, kar pa za pridobitev lastninske pravice še ne zadošča. Obljuba nima za posledico prenosa lastninske pravice. Pravo namreč golega upanja oziroma pričakovanja na pridobitev lastninske pravice ne ščiti.

Toženci pravnega naslova niso izkazali, zato je že iz tega razloga izključeno priposestvovanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Toženci nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da so se toženci dolžni v roku 60 dni izseliti iz stanovanjske hiše na naslovu X., številka stavbe 01, stoječe na nepremičnini k. o. Y, parcela .../41 in jo prosto svojih stvari izročiti v posest tožniku (I). Sklenilo je še, da so toženci v roku 15 dni nerazdelno dolžni povrniti tožniku stroške postopka v višini 1.221,04 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku je zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka zavrnilo (II).

2. Zoper takšno odločitev se pritožujejo toženci iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 383. člena Zakona o pravdnem postopku2. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, ali pa naj izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovni postopek prvostopnemu sodišču. Prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi neutemeljeno očita tožencem, da so podali pavšalne in nekonkretizirane trditve glede pravnega posla med A. A., tožnikom ter B. B. Toženci so v svojih vlogah pojasnili, da je bila A. A. lastnica predmetne parcele, na kateri stojita starejša hiša, zgrajena okoli leta 1990, in novejša hiša, zgrajena v letu 2005. Pojasnili so tudi, da je še pred gradnjo novejše hiše obstajal med A. A., tožnikom ter B. B. dogovor, da bo lastnik novo zgrajene hiše tožnik, starejša hiša pa je od B. B., oziroma, da ta hiša pripada njemu. Pojasnili so tudi, da je bil vsaj od leta 2005 B. B. v dobri veri, da je stara hiša njegova, saj je bil takrat tudi dejansko realiziran dogovor z A. A., da tožnik zgradi na tej parceli novo hišo in bo njen lastnik, lastnik stare hiše pa je B. B. Na podlagi navedenega je moč ugotoviti stranke zatrjevanega pravnega posla (A. A., tožnik in B. B.), nastanek pravnega posla (enkrat med leti 1990 in 2005) in njegovo realizacijo leta 2005. Prav tako je moč ugotoviti pravno naravo pravnega posla – brezplačni prenos lastninske pravice na enega in drugega pridobitelja (ali gre pri tem za darilno ali izročilno pogodbo ni relevantno). Res sicer je, da pravni posel ni bil sklenjen v pisni obliki, vendar je bil realiziran. Prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi očita tožencem, da so besede tožnikovega takratnega pooblaščenca v zapuščinskem postopku D 4/2008, da je predmet darila zgolj zemljišče (in tudi stara hiša) izvzeli iz konteksta, saj naj bi bilo iz zapisnika razvidno, da ni bilo sporno, da je tožnik lastnik stare hiše, temveč je bila sporna le neodplačanost pridobitve te hiše. Sodišče je v zvezi s tem zagrešilo bistveno kršitev postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini zapisnika, in med samim zapisnikom. V zapisniku je v zvezi s predmetno navedbo pooblaščenca tožnika namreč zapisano, da je bilo darilo v tej pogodbi izključno samo zemlja.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je glede vseh pravno relevantnih dejstev v obrazložitvi izpodbijane sodbe podalo obširne, prepričljive in na dokazih temelječe razloge, na podlagi katerih je sprejelo pravilno in z 8. členom ZPP skladno dokazno oceno, ki jo je sprejelo na podlagi izčrpno izpeljanega dokaznega postopka ter je o tožbenem zahtevku tudi pravilno materialnopravno odločilo. Pritožbeni pomisleki pravilnosti zaključkov sodišča prve stopnje ne omajajo. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema ugotovitve in obrazložitev prvega sodišča in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje.

6. Tožnik s tožbo od tožencev zahteva izročitev sporne nepremičnine v posest. Tožnikov zahtevek na izročitev stvari temelji na določilu 92. člena Stvarnopravnega zakonika.3 Toženci so se branili z ugovorom, da so lastninsko pravico na sporni nepremičnini, ki je predmet zahtevka pridobili na podlagi ustno sklenjenega dogovora s pok. A. A. ter na podlagi priposestvovanja.

7. Iz nespornih ugotovitev prvega sodišča izhaja: - da je tožnik zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine k. o. Y, parc. št. .../4, na kateri stojita dve stavbi, to je stavba številka 01, ki predstavlja stanovanjsko hišo na naslovu X. (stara hiša) in stavba 02, ki predstavlja stanovanjsko hišo na naslovu X. (nova hiša); - da se je tožnik kot lastnik sporne nepremičnine v zemljiško knjigo vknjižil na podlagi darilne pogodbe in pogodbe o ustanovitvi služnosti z dne 7. 8. 2015, s katero je A. A. kot darovalka navedeno nepremičnino podarila tožniku, tožnik pa se je hkrati zavezal, da ji bo omogočil dosmrtno brezplačno služnost bivanja v stari hiši, v primeru renovacije stare hiše, pa tudi v novi hiši; - da toženci zasedajo prostore stare hiše, katere izpraznitev v tej pravdi zahteva tožnik; - ter da prva toženka v stari hiši živi že več kot 25 let, ostali toženci pa od svojega rojstva, od svojega rojstva do svoje smrti dne 28. 2. 2021 je v stari hiši živel tudi pokojni B. B. 8. Trditvena podlaga tožencev glede sklenitve zatrjevanega dogovora, na podlagi katerega naj bi pok. B. B. pridobil lastninsko pravico na stari hiši, je bila skromna. Toženci so navajali, da njihova posest temelji na dogovoru s pok. A. A., ki je bil sklenjen pred gradnjo nove hiše, in sicer, da bo lastnik novo zgrajene hiše tožnik, da pa je starejša hiša od pok. B. B. ter da je na tak način pok. A. A. razdelila parcelo med tožnika in pok. B. B. 9. Za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla morajo biti kumulativno izpolnjeni štirje pogoji: 1. obstoj veljavnega zavezovalnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, 2. odsvojitelj mora imeti razpolagalno sposobnost, 3. obstoj razpolagalnega posla, 4. izpolnjeni morajo biti drugi z zakonom določeni pogoji. Dodaten zakonski pogoj za pridobitev lastninske pravice je vpis v zemljiško knjigo.

10. Pritožbeno sodišče sledi dokazni oceni sodišča prve stopnje, da med pok. B. B. in pok. A. A. ni bil sklenjen pravni posel, na podlagi katerega bi lahko pok. B. B. na sporni nepremičnini pridobil lastninsko pravico. Kot izhaja iz izvedenega dokaznega postopka, je pok. A. A. zgolj govorila, da bo hiša od pok. B. B., vendar do realizacije te obljube ni prišlo. Pritožbeno sodišče ne dvomi v obstoj dolgoletne posesti tožencev, kar pa za pridobitev lastninske pravice še ne zadošča. Obljuba pa tudi nima za posledico prenosa lastninske pravice. Pravo namreč golega upanja oziroma pričakovanja na pridobitev lastninske pravice ne ščiti.4 Potrjeno tudi ni, da bi dala pok. A. A. kakršnokoli zavezujočo izjavo o priznanju lastninske pravice pok. B. B. 11. Priposestvovalec mora biti v opravičljivi zmoti glede svoje lastninske pravice. Priposestvovalec je v opravičljivi zmoti glede svoje lastninske pravice takrat, ko utemeljeno misli, da so se stekle vse predpostavke za njeno pridobitev, kar v primeru, ko gre za pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom, pomeni, da mora utemeljeno misliti, da so izpolnjene vse predpostavke za prenos lastninske pravice, kot so pravni naslov, pridobitni način in razpolagalna sposobnost prenosnika.5 Ker toženci pravnega posla oziroma pravnega naslova niso izkazali, so se morali in mogli zavedati, da z veljavnim pravnim poslom za pridobitev lastninske pravice ne razpolagajo, zato je že iz tega razloga izključeno priposestvovanje, saj je s tem izpodbita domneva dobrovernosti priposestvovanca. Dobro vero pok. B. B. pa izpodbijejo tudi nadaljnje dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, in sicer, da je pok. B. B. v zapuščinskem postopku po pok. A. A. uveljavljal vrnitev darila v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega deleža in ne izločitev stare hiše iz zapuščine.

12. Pritožba se sklicuje še na konvalidacijo ustno sklenjenega dogovora. Pogodba, na podlagi katere se prenaša lastninska pravica na nepremičnini ali s katero se ustanavlja druga stvarna pravica na nepremičnini, mora biti sklenjena v pisni obliki (52. člen OZ). Pogodba, za katero se zahteva pisna oblika, je veljavna, čeprav ni bila sklenjena v tej obliki, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale, razen če iz namena, zaradi katerega je oblika predpisana, očitno ne izhaja kaj drugega (58. člen OZ). Dokazno breme, da je bila pogodba ustno sklenjena in realizirana, je bilo na strani tožencev. Iz dokaznega postopka izhaja, da tožencem ni uspelo dokazati ustno sklenjenega dogovora o prenosu lastninske pravice na pok. B. B. 13. Sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve postopka po 15 točki drugega odstavka 339. člena ZPP, kar naj bi bilo odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini zapisnika in med samim zapisnikom, ker naj bi bilo v zapisniku zapuščinskega postopka D 4/2018 zapisano, da je bilo „darilo v tej pogodbi izključno samo zemlja“. Navedbo, da je bilo predmet darila zgolj zemljišče so toženci vzeli iz konteksta, saj je iz zapisnika razvidno, da ni bilo sporno, da je tožnik lastnik stare hiše, da pa je bila sporna le (ne)odplačnost pridobitve te hiše. Pok. B. B. in C. B. sta trdila, da darilo zapustnice tožniku predstavlja tako stara hiša, kot zemljišče, D. B. pa, da je bila predmet darila izključno zemlja, saj sta staro hišo, v kateri je živela zapustnica ter živi B. B., zgradila E. B. in njegova sedaj pokojna žena F. B., medtem ko je novo hišo zgradil tožnik, zaradi česar vrednost darila ne more predstavljati obe stanovanjski hiši, temveč le zemljišče, na katerem stojita obe hiši. 14. Ker je tožnik zemljiškoknjižni lastnik sporne nepremičnine in ker je sporna nepremičnina v dejanski oblasti tožencev, je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku pravilno ugodilo.

15. Glede na navedeno in ker niso podani pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP)

16. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP. Ker toženci s pritožbo niso uspeli, niso upravičeni do povrnitve stroškov pritožbenega postopka.

1 V nadaljevanju sporna nepremičnina ali stara hiša. 2 V nadaljevanju ZPP 3 V nadaljevanju SPZ. 4 Glej VSRS sklep II Ips 2/2022 z dne 6. 5. 2022. 5 Glej M. Tratnik, SPZ s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 264 in 266.