Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep I Cp 607/99

ECLI:SI:VSLJ:1999:I.CP.607.99 Civilni oddelek

motenje posesti
Višje sodišče v Ljubljani
6. oktober 1999

Povzetek

Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki je trdila, da je tožena stranka motila njeno posest avtomobila, ker ji ga ni hotela izročiti. Sodišče je ugotovilo, da opustitev izročitve ne pomeni motenja posesti, saj je tožeča stranka sama pripeljala avto k toženi stranki in ni bilo pomembno, kakšna je bila pravna podlaga za to. Pritožba tožeče stranke je bila zavrnjena kot neutemeljena.
  • Motnje posesti in pravna podlaga za izročitevAli opustitev izročitve pomeni motenje ali odvzem posesti?
  • Utemeljenost pritožbeAli je pritožba tožeče stranke utemeljena glede zavrnitve tožbenega zahtevka?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Opustitev izročitve ni ravnanje, ki bi pomenilo motenje ali odvzem posesti. Izročitev je pravnoposlovno ravnanje, medtem ko je motenje posesti poseg v dejansko oblast nad stvarjo. Tožeča stranka je sama pripeljala avto k toženi. Kakšna je bila pravna podlaga za to, da je avto zaradi popravila pustila pri njej, pa v sporu zaradi motenja posesti ni pomembno, saj se sodišče omeji samo na pretresanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja, medtem ko je izključeno pretresanje o pravici posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali o odškodninskih zahtevkih.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je tožena stranka motila tožečo stranko v zadnji mirni posesti uporabe osebnega avtombila znamke Playmouth Laser RS s tem, ko mu le-tega ni hotela izročiti, in da je tožena stranka dolžna vzpostaviti prvotno stanje s tem, da izroči avto tožeči stranki, v bodoče pa se vzdrži takih in podobnih ravnanj.

Nadalje je sodišče zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da mora tožena stranka takoj prepustiti tožeči stranki v last in posest imenovani avto, ter tožeči stranki naložilo, naj toženi stranki povrne pravdne stroške v znesku 39.330,00 SIT.

Zoper tak sklep se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da se z obrazložitvijo sodišča prve stopnje ne strinja. Avto je res pripeljala k toženi stranki v popravilo, pri tem pa je oče tožene stranke dejal, da bodo zaradi predhodnih dogodkov sami krili stroške. Tožeča stranka je imela ves čas nemoten dostop do avtomobila dne 27.10.1998 pa je izvedela, da tožena stranka ni pooblaščeni servis, in je vse prijavila inšpekciji ter nato v spremstvu policije obiskala toženo stranko, vendar kljub temu ni uspela dvigniti avtomobila, da bi ga odpeljala v pregled pooblaščenemu servisu. V spletu okoliščin, ki so sledile, je bil res izstavljen račun, a je motenje nastopilo prej, zato je sklicevanje na ZOR napačno.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek. Opustitev izročitve namreč ni ravnanje, ki bi pomenilo motenje ali odvzem posesti. Izročitev je pravnoposlovno ravnanje, medtem ko je motenje posesti poseg v dejansko oblast nad stvarjo (70. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR, Ur.l. SFRJ, št. 6/80 in 36/90). Tožeča stranka je sama pripeljala avto k toženi. Kakšna je bila pravna podlaga za to, da je avto zaradi popravila pustila pri njej, pa v sporu zaradi motenja posesti ni pomembno, saj se sodišče, na podlagi določbe 441. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), omeji samo na pretresanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja, medtem ko je izključeno pretresanje o pravici posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali o odškodninskih zahtevkih.

Ker je sodišče zavrnilo zahtevek glede glavne stvari, je pravilno zavrnilo tudi predlog za izdajo začasne odredbe.

Zato, in ker ni našlo pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi določbe 2. odstavka 365. člena v zvezi s 381. členom ZPP, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi določbe 2. točke 380. člena ZPP.

Na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99 je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe ZPP, Ur.l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90 in RS, št. 55/92.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia