Jedro

Opustitev izročitve ni ravnanje, ki bi pomenilo motenje ali odvzem posesti. Izročitev je pravnoposlovno ravnanje, medtem ko je motenje posesti poseg v dejansko oblast nad stvarjo. Tožeča stranka je sama pripeljala avto k toženi. Kakšna je bila pravna podlaga za to, da je avto zaradi popravila pustila pri njej, pa v sporu zaradi motenja posesti ni pomembno, saj se sodišče omeji samo na pretresanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja, medtem ko je izključeno pretresanje o pravici posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali o odškodninskih zahtevkih.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je tožena stranka motila tožečo stranko v zadnji mirni posesti uporabe osebnega avtombila znamke Playmouth Laser RS s tem, ko mu le-tega ni hotela izročiti, in da je tožena stranka dolžna vzpostaviti prvotno stanje s tem, da izroči avto tožeči stranki, v bodoče pa se vzdrži takih in podobnih ravnanj.

Nadalje je sodišče zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da mora tožena stranka takoj prepustiti tožeči stranki v last in posest imenovani avto, ter tožeči stranki naložilo, naj toženi stranki povrne pravdne stroške v znesku 39.330,00 SIT.

Zoper tak sklep se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da se z obrazložitvijo sodišča prve stopnje ne strinja. Avto je res pripeljala k toženi stranki v popravilo, pri tem pa je oče tožene stranke dejal, da bodo zaradi predhodnih dogodkov sami krili stroške. Tožeča stranka je imela ves čas nemoten dostop do avtomobila dne 27.10.1998 pa je izvedela, da tožena stranka ni pooblaščeni servis, in je vse prijavila inšpekciji ter nato v spremstvu policije obiskala toženo stranko, vendar kljub temu ni uspela dvigniti avtomobila, da bi ga odpeljala v pregled pooblaščenemu servisu. V spletu okoliščin, ki so sledile, je bil res izstavljen račun, a je motenje nastopilo prej, zato je sklicevanje na ZOR napačno.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek. Opustitev izročitve namreč ni ravnanje, ki bi pomenilo motenje ali odvzem posesti. Izročitev je pravnoposlovno ravnanje, medtem ko je motenje posesti poseg v dejansko oblast nad stvarjo (70. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR, Ur.l. SFRJ, št. 6/80 in 36/90). Tožeča stranka je sama pripeljala avto k toženi. Kakšna je bila pravna podlaga za to, da je avto zaradi popravila pustila pri njej, pa v sporu zaradi motenja posesti ni pomembno, saj se sodišče, na podlagi določbe 441. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), omeji samo na pretresanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja, medtem ko je izključeno pretresanje o pravici posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali o odškodninskih zahtevkih.

Ker je sodišče zavrnilo zahtevek glede glavne stvari, je pravilno zavrnilo tudi predlog za izdajo začasne odredbe.

Zato, in ker ni našlo pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi določbe 2. odstavka 365. člena v zvezi s 381. členom ZPP, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi določbe 2. točke 380. člena ZPP.

Na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99 je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe ZPP, Ur.l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90 in RS, št. 55/92.