Jedro

V postopku zavarovanja upnikove terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na deležu družbenika, ni nepomembno, da gre za ustanoviteljski delež dolžnika v delniški družbi. Ker je kapital slednje in s tem tudi kapital dolžnika razdeljen na delnice, ustanoviteljski delež sploh nima naravo premoženjske pravice dolžnika, ki bi jo bilo moč s prodajo vnovčiti za poplačilo upnikove terjatve. Opisano pa ima za posledico, da tudi ustanovitev zastavne pravice na takšnem deležu in ne delnicah dolžnika upniku ne nudi nikakršnega zavarovanja njegove terjatve.

Izrek

Ugovoru se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i ter se postopek zavarovanja u s t a v i .

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom, za zavarovanje upnikove terjatve v višini 1.874.677,50 SIT, dovolilo ustanovitev zastavne pravice na deležu družbenika, ki ga ima dolžnik v delniški družbi E. Iz sodnega registra namreč izhaja, da znaša višina ustanoviteljskega deleža dolžnika v tej družbi 576.000,00 SIT.

Zoper ta sklep je dolžnik vložil ugovor, kateremu je prvostopno sodišče ugodilo glede ugovora krajevne nepristojnosti, v preostalem delu pa je krajevno pristojno sodišče ugovor smatralo za neutemeljen ter ga skladno z določbo 3. odst. 58. čl. Zakona o izvršbi ina zavarovanju (ZIZ) posredovalo pritožbenemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

V predloženem delu ugovora je dolžnik opozoril, da ni prejel ne predloga za zavarovanje upnika niti seznama zaostalih davčnih obveznosti, zaradi česar oporeka njegovi verodostojnosti. Predlaga, da se zaslišijo osebe, ki so sestavile ta seznam, saj očitno sploh ni opremljen s potrdilom o izvršljivosti. Ravno zaradi navedenega dolžnik meni, da izvršilni naslov sploh ne obstoji. Obenem pa tudi opozarja, da je družba E. delniška družba in da je torej njen kapital razdeljen na delnice in ne deleže družbenikov. To pa pomeni, da določbe ZIZ o rubežu deleža družbenika v takšnem primeru sploh ne pridejo v poštev.

Upnik je v podanem odgovoru v celoti prerekal ugovorne navedbe dolžnika. Prvostopno sodišče je namreč pravilno ugotovilo, da ustanoviteljski delež dolžnika v družbi Evolution znaša 576.000,00 SIT, kar izhaja tudi iz sodnega registra. Ker je bilo z izpodbijanim sklepom tako povsem utemeljeno dovoljeno zavarovanje njegove terjatve na tem deležu, predlaga zavrnitev ugovora.

Ugovor je utemeljen.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik sicer povsem neutemeljeno oporeka obstoju in verodostojnosti izvršilnega naslova, ki ga predstavlja predloženi seznam njegovih neporavnanih davčnih obveznosti. Ker je omenjenemu seznamu priloženo tudi potrdilo o njegovi izvršljivosti, je ta povsem upošteven izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoča tako izvršba kot zavarovanje v njem ugotovljene terjatve upnika, ki v predmetni zadevi znaša 1.874.677,50 SIT. Dolžnik ob tem tudi povsem neupravičeno trdi, da mu omenjeni izvršilni naslov in predlog za zavarovanje v njem ugotovljene upnikove terjatve nista bila vročena in da mu torej ni bila dana možnost izjasniti se o teh vlogah. Iz vročilnice priložene izpodbijanemu sklepu, ki ima naravo javne listine, je namreč razvidno, da mu je bil slednji vročen skupaj z upnikovim predlogom zavarovanja ter fotokopijami vseh spisovnih prilog, med katere sodi tudi izvršilni naslov. Kljub takšnim neutemeljenim ugovornim trditvam pa pritožbeno sodišče sodi, da dolžnik utemeljeno opozarja na to, da gre pri družbi E. d.d. Izola za delniško družbo, čigar kapital je razdeljen na delnice in ne deleže. Slednje namreč ni nepomembno ravno v tovrstnih primerih, ko se v postopku izvršbe ali zavarovanja upnikove terjatve posega na dolžnikov delež v gospodarskih družbah.

Opozoriti sicer velja, da iz sodnega registra res izhaja višina dolžnikovega ustanoviteljskega deleža v omenjeni družbi v znesku 576.000,00 SIT, kot je bil ugotovljen že v postopku na prvi stopnji, vendar pa to ni odločilnega pomena pri presoji utemeljenosti upnikovega predloga zavarovanja njegove terjatve. Deleži ustanoviteljev delniške družbe se namreč v sodni register vpišejo zgolj zaradi določitve morebitne odškodninske odgovornosti ustanoviteljev, ki bi nastopila iz razlogov predvidenih z Zakonom o gospodarskih družbah, v času od ustanovitve delniške družbe pa do njenega vpisa v sodni register. Ker pa je sicer kapital delniške družbe in s tem tudi kapital dolžnika razdeljen na delnice, omenjeni ustanoviteljski delež sploh nima naravo premoženjske pravice dolžnika. Opisano pa seveda pomeni, da je onemogočeno vnovčenje tega deleža za poplačilo upnikove terjatve, kar ima za posledico, da tudi ustanovitev zastavne pravice na njem upniku ne nudi nikakršnega zavarovanja njegove terjatve. Določbe ZIZ o rubežu deleža družbenika bi torej v tovrstnih primerih bile upoštevne zgolj tedaj, ko bi upnik skušal poseči na dolžnikove delnice, ki jih ima ta v družbi E. in ki nedvomno predstavljajo določeno premoženjsko vrednost v lasti dolžnika. Tega pa v predmetnem postopku upnik ni storil, marveč je skušal doseči zavarovanje svoje terjatve le z ustanovitvijo zastavne pravice na ustanoviteljskem deležu, ki kot rečeno nima naravo vnovčljive premoženske pravice dolžnika. Zaradi vsega navedenega je bilo potrebno dolžnikovemu ugovoru ugoditi, izpodbijani sklep prvostopnega sodišča razveljaviti ter zaradi neprimernega predmeta zavarovanja, predlaganega s strani upnika, celoten postopek zavarovanja ustaviti.