Jedro

Prvostopenjska odločba posega v pravice tožeče stranke oziroma v njeno pravno varovano korist. Zato tožena stranka v razlogih izpodbijanega sklepa neutemeljeno zatrjuje, da tožeča stranka ni stranka v postopku zato, ker se meja med njeno nepremičnino in sosednjo nepremičnino, ni urejala.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Ministrstva za okolje in prostor, št. 3532-4/2017-2 z dne 24. 2. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV, roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Maribor, Geodetske pisarne Slovenska Bistrica, št. 02112-496/2016-2 z dne 12. 12. 2016 (1. točka izreka) in zavrnila zahtevo za povračilo stroškov pritožbe (2. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je s citirano prvostopno odločbo upravni organ med drugim odločil, da se v k.o. ... kot urejena evidentira parcela 1595 s sosednjimi parcelami 680, 679, 676, 670/2, 681/1, 681/3, 681/8, 1594 in parc. št. 1594 s sosednjimi parcelami št. 685/4, 685/1, 685/3, 685/2, 681/1, 670/3. Iz obrazložitve je razvidno, da je Geodetski inštitut Slovenije na podlagi 43., 61., 48. in 64. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) in skladno s Programom dela geodetske službe za leto 2016 vložil prijavo postopkov nove izmere, evidentiranja izravnanega dela meje, parcelacije in zemljišč pod stavbo na območju k.o. ...v vasi Y. Zahtevi je bil priložen elaborat, ki ga je po določbah ZEN in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru in Pravilnika o vpisih v kataster stavb izdelalo in naknadno dopolnilo geodetsko podjetje A. d.o.o. Iz elaborata je razvidno, da so kot stranke v postopku sodelovali tam navedeni lastniki oziroma upravljalci parcel, med katerimi pa ni navedene tožeče stranke.

2. Upravni organ druge stopnje pojasnjuje, da je tožeča stranka (pritožnik) v konkretnem postopku nove zemljiškokatastrske izmere na območju k.o. ...v delu naselja Y bila udeležena kot lastnik parc. 684/2 in 684/1 v postopku na mejni obravnavni pri izvedbi geodetske storitve nove izmere, to je na mejni obravnavi dne 10. 5. 2016 do 31. 5. 2016, kot izhaja iz zapisnika mejne obravnave z dne 10. 5. 2016. Iz tega zapisnika nadalje tudi izhaja, da se pritožnik s predlaganimi mejami, kot jih je predlagal geodet in katere se ne razlikujejo od meje po podatkih zemljiškega katastra, ni strinjal. Zaradi navedenega geodetsko podjetje mej parcel 684/2 in 684/1 v lasti pritožnika ni uredilo in jih v elaboratu nove izmere tudi ni izmerilo in ni prikazalo, kot to določa šesti odstavek 43. člena ZEN. Navedeni člen namreč v šestem in sedmem odstavku določa, da če se lastniki niso udeležili mejne obravnave, ali če ne soglašajo o poteku meje, ali če se pokazana meja razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra, se meja parcela v novi izmeri ne uredi. Geodet izmeri in v elaboratu nove izmere prikaže kot predlagano mejo samo soglasno ugotovljeno mejo, za preostale meje pa lahko predlaga prilagoditev zemljiškokatastrskega prikaza. Ker se torej pritožnik s predlaganimi mejami med njegovimi parcelami 684/2 in sosednjimi parcelami 1594, 685/1 v k.o. ... na mejni obravnavi ni strinjal, geodetsko podjetje teh mej ni uredilo in posledično skladno s sedmim odstavkom 43. člena ZEN Geodetska uprava o mejah parc. št. 684/2 v lasti pritožnika ni vodila upravnega postopka in o njih ni odločala z odločbo, zato pritožniku tudi odločba z dne 12. 12. 2016 ni bila vročena. Glede na to, da mora biti za vstop v postopek na podlagi 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v povezavi s 142. členom ZUP, izkazan pravni interes, ki ga stranka opira na zavarovanje svojih pravnih koristi, organ ugotavlja, da pritožnik ni izkazal, da bi z udeležbo v postopku mogel zavarovati kakšno izmed svojih pravic ali pravnih koristi.

3. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev na podlagi 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V tožbi navaja, da je nesporno dejstvo, da se tožeča stranka ni strinjala s strani pooblaščenega geodeta pokazanimi mejami, ki se razlikujejo od podatkov zemljiškega katastra, čeprav tožeča stranka ves čas in tudi sedaj izraža dvom v resničnost navedenega dejstva. Nesporno je, da je tožeča stranka lastnica parcel 684/2 in 684/1, da parc. št. 684/2 meji na parcelo št. 1594, ki v naravi predstavlja cesto, ta pa na drugi strani ceste meji na parc. št. 685/4, vse pa ležijo v k.o. ... Nesporno je tudi, da se je parc. št. 1594 razdelila v parc. št. 1811, 1812, 1815, 1817 in 1818 in da so se parc. št. 675/1, 685/1, 685/2 in 685/4 spremenile v parc. št. 1813, 1814, 1816 in 1819. Tožeča stranka je v postopku izpodbijane odločbe sodelovala na mejni obravnavi in sicer dne 10. 5. 2016 in 31. 5. 2016 in takrat izrazila nestrinjanja s pokazano mejo s strani pooblaščenega geodeta. Po izdaji prvostopne odločbe pa je uredila in evidentirala meje tako, da sta nepremičnini parc. št. 1814 in 1815, skupaj z nepremičninami parc. št. 1813 in 1819 del nekdanje nepremičnine parc. št. 685/2, 685/1 in 675/1. S takim evidentiranjem je tožena stranka oziroma upravni organ na nedovoljen način posegel v pravne koristi lastnika nepremičnine parc. št. 684/2, torej tožeče stranke, saj ji je brez dvoma odvzel pretežni del njene parcele in to v korist lastnika nepremičnine parc. št. 685/4, to je B.B., medtem, ko je trasa ceste kot javnega dobra prestavljena in bi sedaj morala potekati po travniku in njivi nepremičnine parc.št. 658/2 v lasti tožeče stranke. Namreč, ko je pooblaščena geodetinja tožeči stranki pokazala predlagano katastrsko mejo, bi ta naj potekala v naravi nad brežino, ki se vije na makadamsko cesto v naravi. Tam je pooblaščena geodetinja tudi postavila mejna znamenja, tožeča stranka pa ji je povedala, da se s takšno mejo ne strinja, ker uporablja, ima v posesti in v lasti nepremičnino 684/2, ki sega vse do makadamske ceste, ki je javno dobro (parc. št. 1594), ta pa na drugi strani ceste meji na parcelo B.B. in sicer na parc. št. 685/4. Pooblaščena geodetinja je tožeči stranki odvrnila, da bodo oni pač tako naredili, tožeča stranka pa se lahko na tako ureditev pritoži. Po tem dogodku, torej po postopku mejne obravnave dne 31. 5. 2016, na katerem je nazadnje tožeča stranka sodelovala, pa več ni bila vabljena nikamor, niti ni prejela odločbe, čeprav je večkrat spraševala o teku in rezultatih postopka na sedežu Geodetske pisarne v Slovenski Bistrici. Zaradi tega trditev tožene stranke, da tožeča stranka nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, ker ni stranka v postopku, ne drži. Tožeča stranka ima izkazan pravni interes, saj je upravni organ prve stopnje kot urejeno in evidentirano mejo uredil mejo med parc. št. 1594 in parc. št. 685/4, in sicer tako, da po odločbi upravnega organa prve stopnje meja poteka nad v naravi obstoječo makadamsko cesto parc. št. 1594, ki je upoštevaje prvostopna odločba glede na prikaz parcel, višje na prac. št. 684/2 v lasti tožeče stranke, torej v škodo tožeče stranke oziroma je pravni interes tožeče stranke prizadet, saj se z odločbo organa prve stopnje se posega v njene pravice in koristi. Tožeča stranka ima izkazan pravni interes glede na določbo petega odstavka 31. člena ZEN, ki določa, da če se pokazane meje ne razlikujejo od meje po podatkih zemljiškega katastra, vendar lastniki parcel iz prvega odstavka tega člena ne soglašajo z njenim potekom, si mora geodet prizadevati za sporazum med njimi. Če tega ne zmore doseči, določi potek predlagane meje geodet. Lastniki parcel iz prvega odstavka tega člena, ki ne soglašajo s predlagano mejo, ki jo določi geodet, morajo pokazati svojo mejo. Če je ne pokažejo, se šteje, da s predlagano mejo ne soglašajo. Geodet izmeri in v elaboratu uredi to mejo prikazane meje in predlaga novo mejo. V predmetnem upravnem sporu evidentiranja urejenih mej pooblaščeni geodet tožeče stranke ni pozval k temu, naj pokaže svojo mejo, ampak je odvrnil, da bodo oni naredili tako kot mislijo, da je prav. Tako se je postopek za tožečo stranko končal, tožena stranka pa sedaj povsem nekorektno protipravno pojasnjuje, da s tem koristi tožeče stranke niso prizadete. Glede na to, da se tožeča stranka s potekom meje ni strinjala, bi jo moral geodet v skladu z določili ZEN pozvati, da pokaže svojo mejo, v nadaljevanju bi si moral prizadevati doseči sporazum, kolikor pa tega sporazuma stranke na ustni obravnavi ne bi dosegle, pa bi morala Geodetska uprava stranko, ki se ne strinja s predlagano mejo pozvati, da začne sodni postopek za ureditev meje pred pristojnim sodiščem (prvi odstavek 39. člena ZEN), kar pa ponovno ni bilo storjeno in skozi te postopkovne določbe ZEN so bile kršene pravice in pravni interesi tožeča stranke.

4. Ugovarja tudi navedbam tožene stranke, da tožeča stranka svoje pravne koristi ne utemeljuje. Kolikor upravni organ prve stopnje svojo odločbo ureja kot evidentirano mejo med nepremičninami tako, da ta meja poteka po nepremičnini druge stranke, ta stranka vsekakor ima pravico in izražen pravni interes za sodelovanje v predmetnem postopku in ta pravni interes je v predmetnem postopku tožeči stranki bil kršen, oziroma ji tožena stranka tega neutemeljeno ne priznava. Predlaga, da se pritožbi tožeče stranke zoper odločbo Geodetske uprave z dne 12. 12. 2016 ugodi tako, da se citirana odločba v delu, ki se nanaša na evidentiranje kot urejenih mej med parcelami 1595 s sosednjim parcelami 680, 679, 676, 670/2, 681/1, 681/3, 681/8, 1594 in parcel 1594 s sosednjim parcelami 685/4, 685/1, 685/3, 685/2, 681/1, 670/2, 670/3 razveljavi, ter se v tem delu zadeva vrne v upravni postopek evidentiranja mej na prvi stopnji. Podrejeno zahteva odpravo izpodbijanega sklepa, zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

5. V več pripravljalnih vlogah je tožeča stranka seznanila sodišče da v zvezi s spornimi nepremičninami poteka pred Okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici več postopkov. Tako je v pravdi P 62/2016, kjer je kot tožeča stranka nastopala B.B., sodišče tožbo zavrnilo, ker stranka ni dokazala, da bi imela predmetno nepremičnino v posesti, s sklepom istega sodišča opr. št. P 75/2017 pa je bilo B.B. prepovedano v bodoče posegati v mirno in neposredno posest na delu nepremičnine parc. št. 684/2 k.o. ..., sedaj nova parc. št. 1816, ki v naravi predstavlja brežino in se vije nad makadamsko cesto parc. št. 1594 ter ji naložilo, da nepremičnino vzpostavi v prejšnje stanje. Tako sodba v zadevi P62/2016 kot tudi sklep sodišča v zadevi P 75/2017 sta postala tudi pravnomočna.

6. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa predložila upravne spise.

7. Tožba je utemeljena.

8. Predmet spora v obravnavani zadevi je odločitev tožene stranke o zavrženju njene pritožbe zoper odločbe Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Maribor, Geodetske pisarne Slovenska Bistrica, št. 0211-496/2016-2 z dne 12. 12. 2016, z utemeljitvijo, da tožeča stranka ni upravičena oseba za vložitev pritožbe zoper navedeno odločbo.

9. V skladu s prvim odstavkom 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec). Po drugem odstavku 43. člena ZUP je pravna korist neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Po četrtem odstavku mora oseba, ki zahteva udeležbo v postopku v svoji vlogi navesti v čem je njen pravni interes. Skladno s 44. členom ZUP mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravica ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Po prvem odstavku 229. člena ZUP lahko poleg stranke vloži pritožbo zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, tudi vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi, in sicer v roku, ki je določen za stranko.

10. Po navedenih določbah korist, ki se zahteva za udeležbo v postopku, ni kakršnakoli korist, ampak mora temeljiti na materialnem predpisu (biti mora pravna). Predpis je torej tisti, ki določa, ali ima kdo kakšno pravno korist (interes) v upravni zadevi, o kateri se odločba v upravnem postopku. Hkrati mora biti takšna korist jasna (osebna), zato mora oseba zatrjevati, da želi vstopiti v postopek zaradi varovanja svojih koristi. Navedeno pomeni, da ne more uspešno uveljavljati dejanskega, tujega ali splošnega javnega interesa. Stranski udeleženec v upravnem postopku svoje pravne koristi varuje tako, da opozarja na izpolnitev zakonskih pogojev za izdajo upravnega akta, ki se nanašajo na njegov pravni položaj in zaradi kršitve katerih bi bil ta lahko prizadet. 11. Postopki evidentiranja urejenih mej, izravnanih delov, parcelacij in zemljišč pod stavbo, za kar je šlo v postopku izdaje odločbe Geodetske uprave, št. 02112-496/2016-2 z dne 12. 12. 2016 ureja Zakon o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) v III., IV. in V. poglavju. V obravnavani zadevi je bil postopek urejanja mej na območju k.o. ...v vasi Y. uveden po uradni dolžnosti in sicer na podlagi prijave Geodetskega inštituta Slovenije, ki ji je bil priložen tudi elaborat, ki ga je izdelalo geodetsko podjetje (A.d. o. o.) in potrdil odgovorni geodet. Po določbi 43. člena ZEN postopek evidentiranja nove izmere uvede geodetska uprava po uradni dolžnosti ali na podlagi prijave naročnika. Prijavi mora biti priložen elaborat nove izmere (peti odstavek 43. člena ZEN). Skladno s šestim odstavkom citiranega člena geodet izmeri in v elaboratu nove izmere pokaže kot predlagano mejo samo soglasno ugotovljeno mejo, za preostale meje pa lahko predlaga prilagoditev zemljiško katastrskega prikaza. Po določbah osmega odstavka 43. člena ZEN se pri izvedbi nove izmere in postopka evidentiranja nove izmere smiselno uporabljajo določbe tega poglavja, ki se nanašajo na preizkus zahteve, in na meje, o katerih poteku lastniki soglašajo, in za katere se predlagana meja ne razlikuje od tiste po podatkih zemljiškega katastra. Navedeno pomeni, da v skladu z 31. členom ZEN lastniki sosednjih parcel geodetu na mejni obravnavi pokažejo oziroma natančno opišejo potek meja v naravi (prvi odstavek). Če se pokazana meja razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra, mora geodet lastnike parcel iz prvega odstavka tega člena (torej lastnike sosednjih parcel) na to opozoriti in jim pojasniti, da v zemljiški kataster ni mogoče kot urejene evidentirati meje, ki se razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra (tretji odstavek). Če se pokazane meje ne razlikujejo od meje po podatkih zemljiškega katastra, vendar lastniki parcel iz prvega odstavka (lastniki sosednjih parcel) ne soglašajo z njenim potekom, si mora geodet prizadevati za sporazum med njimi. Če ga ne more doseči določi potek predlagane meje geodet. Lastniki parcel iz prvega odstavka tega člena (lastniki sosednjih parcel) morajo pokazati svojo mejo. Če je ne pokažejo, se šteje, da s predlagano mejo soglašajo. Geodet izmeri in v elaboratu ureditve meje prikaže pokazane meje in predlagano mejo (peti odstavek). Z določbo 37. člena ZEN je v primeru, ko je v elaboratu ureditve meje, poleg predlagane, prikazana ena ali več pokazanih mej, geodetska uprava dolžna opraviti ustno obravnavo. Če po opravljeni ustni obravnavi meja ostane sporna, geodetska uprava v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZEN pozove lastnika oziroma lastnike, ki se ne strinjajo s predlagano mejo, da v 30 dneh od vročitve oziroma prejema poziva začnejo sodni postopek.

12. Tožeča stranka svojo pravico do udeležbe v postopku ureditve mej in s tem do vložitve pritožbe utemeljuje z navedbami, da je bilo s citirano prvostopenjsko odločbo poseženo v lastninsko pravico na njeni nepremičnini parc. št. 684/2 k.o. ... in in sicer s pasom širokim okrog 10 m in dolgim okrog 85 m. Navaja, da je bila v postopku evidentiranja nove izmere kot lastnica nepremičnine vabljena na predstavitev projekta nove izmere, prav tako se je udeležila mejne obravnave, ki se je vršila dne 10. 5. 2016, da pa je takrat navedla, da se s takšno mejo ne strinja. Na mejni obravnavi je namreč pooblaščena geodetinja v njeni prisotnosti v zemljo postavila dve mejni znamenji in sicer na zemljišču, ki je v posesti in dolgoletnem hasnovanju tožeče stranke in se je razprostira nad javnim dobrom, ki ga v naravi predstavlja cesta (parc. št. 1594), kjer bi po podatkih katastra morala ležati nepremičnina parc. št. 684/2. Čeprav je torej v skladu ZEN jasno izrazila voljo, da se s potekom prikazane meje ne strinja, tega pooblaščena geodetinja ni upoštevala, v posledici česar je bila izdana citirana odločba geodetske uprave, ki je tožeča stranka ni prejela. S to odločbo pa je bila urejena meja med parc. št. 685/4 v lasti B.B. in parc. št. 1594 na način, da je bila spremenjena trasa javne ceste (parc. št. 1594) in sicer tako, da se parc. št. 1816, ki je na podlagi parcelacije, izvedene z citirano prvostopno odločbo, zamenjala prejšnjo parc. št. 685/4 (v lasti B.B.) razprostira čez makadamsko cesto in sicer na parc. št. 684/2, ki je v lasti tožeče stranke. S tem je B.B. postala lastnica nepremičnine, ki v naravi predstavlja makadamsko cesto in še celotno brežino nepremičnine parc. št. 684/2 v lasti tožeče stranke.

13. Upoštevaje podatke predloženega upravnega spisa, zlasti iz Grafičnega prikaza 1, ki je sestavni del citirane prvostopne odločbe, po presoji sodišča izhajajo izhajajo zgoraj navedene okoliščine, ki utemeljujejo navedbe tožeče stranke, da prvostopenjska odločba v zgoraj navedenem obsegu posega v njene pravice oziroma v njeno pravno varovano korist. Zato tožena stranka v razlogih izpodbijanega sklepa neutemeljeno zatrjuje, da tožeča stranka ni stranka v postopku zato, ker se meja med njeno nepremičnino parc. št. 684/2 in nepremičnino parc. št. 1594, ni urejala. Da navedenemu stališču tožene stranke ni mogoče pritrditi, kažejo tudi podatki o obstoju posestnih sporov med tožečo stranko in B.B. Glede na navedeno je tako po presoji sodišča tožeča stranka imela pravni interes za vključitev v naveden postopek in to utemeljuje pravilno tudi z določbami 31. in 39. člena ZEN. V zadevi namreč ni sporno, da je bila tožeča stranka vabljena na mejno obravnavo dne 10. 5. 2016 in da je nesporno izrazila nestrinjanje s prikazano mejo s strani pooblaščenega geodeta, vendar ji zaradi postopanja upravnega organa prve stopnje v nasprotju s citiranimi določbami ZEN navedenimi v točki 11. te sodbe, v nadaljevanju postopka ni bila zagotovljena udeležba v postopku in v posledici tega ravnanja tudi odvzeta pravica do vložitve pritožbe zoper prvostopenjsko odločbo. Zato je odločitev tožene stranke o zavrženju njene pritožbe iz razloga, ker naj bi bila ta vložena po neupravičeni osebi, napačna.

14. Ker je bilo v obravnavani zadevi napačno uporabljeno materialno pravo, je izpodbijani sklep tožene stranke nezakonit. Sodišče je zato na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo organu, ki je izpodbijani sklep izdal, v ponoven postopek. V skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 je organ v ponovnem postopku vezan na v tej sodbi izraženo pravno mnenje sodišča. 15. Sodišče je na podlagi 2. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

16. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je ugodilo tudi stroškovnem zahtevku tožeče stranke, ki je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopa odvetnik, zato se ji priznajo stroški upravnega spora v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika) ter 22 % DDV (pooblaščenec tožeče stranke je zavezanec za DDV). Stroške je dolžna povrniti tožena stranka v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).