Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlagatelj je bil dolžan plačati sodno takso, odmerjeno s plačilnim nalogom z dne 13. 3. 2018. Ker tega ni storil in prav tako ni uveljavljal nobenih dovoljenih ugovornih razlogov, je Vrhovno sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 105.a člena ZPP štelo, da je predlog za dopustitev revizije umaknil.
Šteje se, da je predlog za dopustitev revizije umaknjen.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 11.500,00 EUR ter zahtevek za povračilo pravdnih stroškov.
2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo izpodbijano sodbo.
3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem je predlagal tudi, da ga sodišče oprosti plačila sodne takse.
4. O njegovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse je odločalo sodišče prve stopnje in ga s sklepom z dne 19. 12. 2017 zavrglo. Tožnikovo pritožbo zoper navedeni sklep je sodišče druge stopnje s sklepom z dne 21. 2. 2018 zavrnilo. Ker mu pisanja ni bilo mogoče osebno vročiti, mu je bilo 8. 3. 2018 v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, kje se pisanje nahaja. Ker ga v roku 15 dni ni prevzel, mu je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku. Odločbe sodišča druge stopnje sicer ni bilo treba vročati po pravilih o osebnem vročanju iz 142. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker ne gre za nobeno od pisanj, naštetih v prvem odstavku tega člena, zato bi bilo pisanje mogoče že takoj ob prvi neuspešni vročitvi pustiti v hišnem predalčniku in bi se s tem dnem štelo za vročeno (prvi odstavek 141. člen ZPP). Ker je bilo pisanje predlagatelju v poštnem predalčniku puščeno šele po poteku petnajstdnevnega roka, Vrhovno sodišče šteje, da je bilo vročeno s potekom tega roka, torej 23. 3. 2018. 5. Vrhovno sodišče je s plačilnim nalogom z dne 13. 3. 2018 predlagatelju naložilo plačilo sodne takse za predlog za dopustitev revizije v petnajstih dneh od vročitve naloga ter ga opozorilo na posledice neplačila takse. Poučilo ga je tudi, da je zoper nalog mogoče vložiti ugovor le iz omejenih razlogov, in sicer da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Ker mu pisanja ni bilo mogoče vročiti, mu je bilo 14. 3. 2018 v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, kje se pisanje nahaja. Ker ga v roku 15 dni ni prevzel, mu je bilo puščeno v hišnem predalčniku. V skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP se pisanje šteje za vročeno s potekom petnajstdnevnega roka za prevzem pisanja, torej 29. 3. 2018. 6. Predlagatelj sodne takse v petnajstdnevnem roku, ki se je iztekel 13. 4. 2018, ni plačal. Je pa dne 5. 4. 2018 na Vrhovno sodišče naslovil ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse, v katerem navaja, da je sodišče njegov prvotni predlog za oprostitev plačila sodne takse, vsebovan v 2. točki predloga za dopustitev revizije, očitno spregledalo. Ponovni predlog utemeljuje s podatki o svojem materialnem stanju.
7. Vrhovno sodišče predlagatelju pojasnjuje, da njegovega prvotnega predloga za oprostitev plačila sodne takse ni spregledalo, temveč ga je odstopilo v reševanju pristojnemu prvostopenjskemu sodišču. Predlog je bil pravnomočno zavržen s sklepoma, navedenima v 4. točki te obrazložitve, ki sta bila predlagatelju oba vročena. Predlagatelj je bil zato dolžan plačati sodno takso, odmerjeno s plačilnim nalogom z dne 13. 3. 2018. Ker tega ni storil in prav tako ni uveljavljal nobenih dovoljenih ugovornih razlogov, je Vrhovno sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 105. a člena ZPP štelo, da je predlog za dopustitev revizije umaknil.