Jedro

Specialno določbo 197. člena ZPIZ-2, ki ureja zakonske zamudne obresti v primeru zamude v izpolnitvi pravilne in zakonite upravne odločbe, je potrebno v povezavi s 378. členom OZ uporabiti tudi v primeru, ko denarna dajatev v predsodnem postopku sploh ni bila priznana, ali je bila priznana v prenizkem znesku, pa je takšna upravna odločba v sodnem postopku v celoti ali delno odpravljena ter pravica za nazaj priznana v zakoniti višini oz. v višjem znesku. Potrebno je šteti, da do zamude v izpolnitvi dosojene denarne dajatve pride s potekom 60-ih dni od izvršljivosti prvostopenjske upravne odločbe, če bi bila odločba pravilna in zakonita.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izrek prvostopenjske sodbe spremeni tako, da v celoti pravilno glasi: "Toženec je dolžan tožniku v 15 dneh od prejema sodbe obračunati in plačati zakonske zamudne obresti, in sicer: - od zneskov razlik starostne pokojnine za december 2016, januar in februar 2017 od 28. 3. 2017 dalje do plačila, - od zneskov razlik starostne pokojnine za mesec marec 2017 in nadalje pa od zapadlosti vsakomesečnega zneska razlike starostne pokojnine v plačilo do plačila."

II. V preostalem se pritožba zavrne.

Obrazložitev

1. V ponovljenem sojenju o akcesorni denarni terjatvi je sodišče izreklo, da je tožena stranka dolžna tožniku v 15 dneh obračunati in plačati zakonske zamudne obresti od razlik starostne pokojnine, in sicer od zneska razlike starostne pokojnine za december 2016 od 28. 3. 2017 dalje do plačila, od razlik starostne pokojnine za preostale mesece od januarja 2017 dalje pa od prvega naslednjega dne po zapadlosti vsakomesečne razlike v plačilo do plačila. Ugoditvena sodba je tokrat obrazložena z dejanskimi in pravnimi razlogi.

2. Sodbo izpodbija toženi zavod zaradi zmotne uporabe materialnega prava s predlogom na spremembo v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka, oz. podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Z razlago in uporabo 378. člena OZ v zvezi z 197. členom ZPIZ-2, ki ureja zakonske zamudne obresti v primeru zamude pri izvršitvi pravilne in zakonite upravne odločbe, se ne strinja, glede stališča iz sodbe VIII Ips 187/2018 z dne 18. 6. 2019 pa meni, da ni uporabljivo, saj gre za drugačno dejansko in pravno stanje. V tožnikovem primeru je bila starostna pokojnina v višjem znesku priznana s sodbo X Ps 786/2017 z dne 5. 12. 2018, ki je pravnomočna postala 8. 2. 2019 in je edina podlaga za izplačilo razlik pokojnine. Zamuda po poteku 60-dnevnega roka od dneva, ko bi postala prvostopenjska odločba izvršljiva, ne more nastati. Ker je sodba o dosojeni pokojnini v višjem znesku izvršljiva s pravnomočnostjo, ni dolžnosti plačila zamudnih obresti od razlike pokojnine že od decembra 2016 dalje. Tudi če bi bile relevantne določbe OZ, jih sodišče ni uporabilo pravilno. Ker dajatev v višjem znesku ni priznana z upravno odločbo, zakonske zamudne obresti ne gredo od dneva priznane pravice dalje. Po OZ bi bil tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti šele po poteku izpolnitvenega roka iz sodbe (299. člen). Pravica terjati izpolnitev nastane, ko nastane pravni temelj za terjatev (289. člen). Vendar sodišče ob priznanju višje pokojnine ni določilo izpolnitvenega roka, temveč šele pri odločanju o zamudnih obrestih. Glede na 292. člen OZ bi do zamude v izpolnitvi prišlo, če obveznost po pravnomočni sodbe nebi bila izvršena.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Potem, ko je bila s sklepom Psp 77/2019 z dne 10. 4. 2019 razveljavljena III. točka izreka sodbe X Ps 786/2017 z dne 5. 12. 20181 o dosojenih zakonskih zamudnih obrestih od razlik starostne pokojnine zaradi kršitve po 14. točki 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku2 (ZPP), saj ni bila obrazložena in je v dejanskem ter pravnem pogledu ni bilo mogoče preizkusiti, v ponovljenem sojenju izdana sodba tovrstne kršitve nima. Izpodbijana ugoditvena sodba o akcesorni denarni terjatvi iz naslova zakonskih zamudnih obresti ima odločilne dejanske in razen v delu, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, tudi pravilne pravne razloge.

K I. točki izreka te sodne odločbe

5. Pritožba tožene stranke je delno utemeljena le v obsegu, ki se nanaša na obračun in plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneskov razlik starostne pokojnine za januar in februar 2017 od zapadlosti dalje v plačilo do plačila, saj v tem obsegu materialno pravo ni pravilno uporabljeno.

Ob pravilni uporabi materialnega prava je potrebno sodbo spremeniti na način, razviden iz izreka te sodne odločbe. Torej na temelju 358. člena ZPP tako, da je tožena stranka dolžna obračunati in tožniku izplačati zakonske zamudne obresti od razlik starostne pokojnine za mesece december 2016, januar in februar 2017 od 28. 3. 2017 dalje do plačila, od zneskov razlik starostne pokojnine za mesec marec 2017 in nadalje od prvega naslednjega dne po zapadlosti vsakokratne mesečne razlike pokojnine v plačilo do plačila.

K II. točki izreka te sodne odločbe

6. V preostalem pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Toženkino drugačno pravno naziranje ni pravilno.

Terjatev iz naslova zakonskih zamudnih obresti je dosojena ob pravilni uporabi 197. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju3 (ZPIZ-2) v zvezi s 378. členom Obligacijskega zakonika4 (OZ). Sodišče pravilno razloguje, da so zamudne obresti sankcija za zamujeno plačilo denarne obveznosti in da pokojninsko invalidska zakonodaja tega vprašanja ne ureja celovito. Ni ustrezne normativne ureditve5 primerov, ko v sodnem postopku pride do odprave nezakonitih posamičnih upravnih aktov in priznanja pravice ali denarne dajatve v višjem znesku, kar bi moralo biti realizirano, če upravne odločbe ne bi bile nezakonite. Gre za pravno praznino, ki jo je potrebno zapolnjevati z ustreznimi razlagalnimi metodami. V dosedanji sodni praksi je pritožbeno sodišče že zavzelo stališče, da je potrebno pravno praznino zakonskih zamudnih obresti, kadar je pokojninska dajatev priznana v sodnem postopku in jo je potrebno izplačati za nazaj, zapolniti s sklepanjem od podobnega na podobno, ko sta si neposredno normativno urejeni in neurejeni primer v bistvenih lastnostih podobna.

Specialno določbo 197. člena ZPIZ-2, ki ureja zakonske zamudne obresti v primeru zamude v izpolnitvi pravilne in zakonite upravne odločbe, je potrebno v povezavi s 378. členom OZ uporabiti tudi v primeru, ko denarna dajatev v predsodnem postopku sploh ni bila priznana, ali je bila priznana v prenizkem znesku, pa je takšna upravna odločba v sodnem postopku v celoti ali delno odpravljena ter pravica za nazaj priznana v zakoniti višini oz. v višjem znesku. Potrebno je šteti, da do zamude v izpolnitvi dosojene denarne dajatve pride s potekom 60-ih dni od izvršljivosti prvostopenjske upravne odločbe, če bi bila odločba pravilna in zakonita.

7. Takšni materialnopravni razlagi je zaradi podnormirane ureditve zakonskih zamudnih obresti v ZPIZ-2 pritrdilo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v zadevi VIII Ips 187/2018 z dne 18. 6. 2019. Postavilo se je na stališče, da bi morala biti pokojnina izplačana v roku 60 dni po izvršljivosti prvostopenjske upravne odločbe, če bi bila odločba zakonita. Ker zavod pokojninskih prejemkov takrat ni izplačal, je od takrat dalje v plačilni zamudi in je dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti. Revizijsko sodišče je odstopilo od dotedanje, tudi sicer ne povsem ustaljene sodne prakse pri dosojanju zakonskih zamudnih obresti za zamujena plačila javno pravnih denarnih dajatev ter izrecno od materialnopravnega stališča, zavzetega v sodbi VIII Ips 308/2016, ko zamudne obresti niso bile dosojene.

8. Toženčeve navedbe, da v zadevi VIII Ips 187/2018 ne gre za enako dejansko podlago kot v obravnavani, niso pravilne. Posledično je njegovo vztrajanje, da v konkretnem primeru do zamude sploh ni prišlo, ker ni bilo izvršljivega pravnega temelja v upravni niti sodni odločbi, zmotno in zato nesprejemljivo. V tej smeri pritožba ne more biti uspešna. Do očitane nepravilne uporabe 289., 292. in 299. členov OZ pa se pritožbenemu sodišču posebej ni potrebno niti opredeljevati, saj za pritožbeno rešitev zadeve navedene določbe OZ niso relevantne.

9. Zaradi obrazloženega je pritožbeno sodišče v tem obsegu razsodilo, kot je razvidno iz II. točke izreka te sodne odločbe.

1 Glede odprave izpodbijanih upravnih odločb in priznani višji starostni pokojnini v znesku 528,22 EUR mesečno od 23. 12. 2016 dalje, sodba ni bila izpodbijana. 2 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 3 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 97/2007 s spremembami. 5 Kot npr. v 2. odstavku 276. člena ZPIZ-1.