Jedro

Ureditev v 4. alineji prvega odstavka 8. člena ZBPP za izvršilni postopek specialno določa, da za dodelitev BPP ne morejo zaprositi tisti prosilci, ki so dolžniki v postopku izvršbe, ki teče na podlagi izvršilnega naslova po določbah zakona, ki ureja izvršbo (ZIZ). To pomeni, da se tožniku, ki je dolžnik v izvršilnem postopku, ne dodeli BPP, razen ob izpolnitvi pogoja, ki je, da izkaže verjeten obstoj ugovornega razloga, ki preprečuje izvršbo, ne glede na to, ali dodelitev BPP uveljavlja v ugovornem ali pritožbenem delu izvršilnega postopka. V kolikor ne izkaže obstoja katerega od ugovornih razlogov iz 55. člena ZIZ, ne more izpolniti pogojev za dodelitev BPP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Sevnici 0239 I 89/2011 z dne 27. 6. 2017 ter v obliki oprostitve plačila stroškov postopka. Iz obrazložitve izhaja, da je tožena stranka svojo odločitev oprla na 4. alinejo prvega odstavka 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po kateri se BPP ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo. Pogoj, da morajo obstoj ugovornih razlogov verjetno izkazati, pomeni, da ne zadostuje, da jih zgolj navedejo, temveč jih morajo konkretizirati ter navesti okoliščine, iz katerih izhaja verjetnost njihovega obstoja. Ti razlogi so našteti v 55. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), iz tožnikove vloge za dodelitev BPP pa ne izhaja nobena navedba, ki bi lahko pomenila katerega izmed teh razlogov. Tožena stranka je ugotovila, da je v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Sevnici I ... upnik A. d.d. zoper tožnika predlagal izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - sodbe Okrajnega sodišča v Sevnici P ... z dne 8. 4. 2011, tožnik pa je BPP želel v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper sklep sodišča 0239 I ... z dne 27. 6. 2017, s katerim je sodišče sklenilo, da mora tožnik upniku povrniti 241,12 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, saj sklep sploh ni obrazložen in se ne ve kaj je obračunal izvršitelj. Prošnja tožnika za dodelitev BPP je neutemeljena, saj ta ni izkazal verjetnega obstoja ugovornega razloga, ki po ZIZ preprečuje izvršbo, zato je tožena stranka njegovo vlogo zavrnila.

2. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo v kateri navaja, da je v prošnji za dodelitev BPP navedel, da želi ugovarjati zoper sklep o izvršilnih stroških, ker je ta neobrazložen in zato ne more preveriti, na kaj se stroški sploh nanašajo. Upnik teh stroškov izvršitelja ni z ničemer izkazal in opravičil oziroma utemeljil s predložitvijo ustreznih dokazil, ki bi izkazovala in potrjevala opravo vsake posamične storitve, prav tako ni izkazal za kakšne stroške je sploh šlo ter kakšna je bila višina posameznih stroškov. Ker sklepa o nadaljnjih stroških ni mogoče preizkusiti, je tožniku dana pravica do pritožbe. Sklicevanje tožene stranke na 4. alinejo prvega odstavka 8. člena ZBPP, na katerega je oprla svojo odločitev, ni pravilno, saj se ta določba nanaša izključno na sklepe o izvršbi, ne pa na ostale sklepe v izvršilnem postopku. Tožena stranka navaja, da je potrebno izkazati verjeten obstoj ugovornih razlogov, ki preprečujejo izvršbo tudi v pritožbenem postopku izvršilnega postopka, vendar navedeno ne drži, saj se ugovorni razlogi lahko uveljavijo v izvršilnem postopku le zoper sklep o izvršbi, ne pa v pritožbi zoper sklep o nadaljnjih izvršilnih stroških. Brez pomena je zato navedba tožene stranke, da je potrebno obstoj ugovornih razlogov konkretizirati in navesti okoliščine za verjetnost njihovega obstoja, saj se takšne navedbe nanašajo zgolj na ugovorne razloge, ne pa na pritožbene razloge po ZPP. Sodišču zato predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek in ji naloži povračilo stroškov upravnega spora.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise v zadevi.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP se pri presoji upravičenosti do BPP kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. V 4. alineji prvega odstavka 8. člena pa ZBPP za izvršilni postopek specialno določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo (v obravnavanem primeru je to ZIZ), razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah ZIZ preprečujejo izvršbo. To lahko stori tudi tako, da predloži listine, ki verjetno izkazujejo obstoj takšnega razloga.

6. Tožnik v tožbi navaja, da se 4. alineja prvega odstavka 8. člena ZBPP nanaša izključno na sklepe o izvršbi, ne pa na ostale sklepe izdane v izvršilnem postopku, a se sodišče z navedenim ne strinja. Ureditev v 4. alineji prvega odstavka 8. člena ZBPP za izvršilni postopek specialno določa, da za dodelitev BPP ne morejo zaprositi tisti prosilci, ki so dolžniki v postopku izvršbe, ki teče na podlagi izvršilnega naslova po določbah zakona, ki ureja izvršbo (ZIZ). To pomeni, da se tožniku, ki je dolžnik v izvršilnem postopku, ne dodeli BPP, razen ob izpolnitvi pogoja, ki je, da izkaže verjeten obstoj ugovornega razloga, ki preprečuje izvršbo, ne glede na to, ali dodelitev BPP uveljavlja v ugovornem ali pritožbenem delu izvršilnega postopka. V kolikor ne izkaže obstoja katerega od ugovornih razlogov iz 55. člena ZIZ, ne more izpolniti pogojev za dodelitev BPP. Določba 4. alineje prvega odstavka 8. člena ZBPP je torej ena izmed izjem od splošnih pravil (pogojev in meril) dodeljevanja BPP. Posamezniku oži pravico do sodnega varstva in ta izjema se razlaga restriktivno.

7. Kot pravilno ugotavlja tožena stranka, tožnik izpodbija sklep o nadaljnjih izvršilnih stroških, s katerimi mu je sodišče naložilo v plačilo znesek 241,12 EUR. Vendar kot že pojasnjeno zgoraj, določba 4. alineje prvega odstavka 8. člena ZBPP izrecno omejuje možnost dodelitve BPP le na uveljavljanje ugovornih razlogov, zato zgolj na podlagi nestrinjanja s (v obravnavanem primeru nadaljnjimi) stroški izvršbe, ni mogoče izpolniti pogojev za dodelitev BPP. Tožnik v tožbi navaja, da sklepa, s katerim so mu bili naloženi v plačilo nadaljnji izvršilni stroški, ni mogoče preizkusiti, da upnik teh stroškov ni z ničemer izkazal in opravičil oziroma utemeljil, ni pojasnil za kakšne stroške je sploh šlo in kakšna je bila višina posameznih stroškov. Vendar navedeni razlogi ne predstavljajo nobenega od ugovornih razlogov iz prvega odstavka 55. člena ZIZ. Tožena stranka je zato ravnala pravilno, ko je zavrnila prošnjo za dodelitev BPP in svojo odločitev oprla na 4. alinejo prvega odstavka 8. člena ZBPP.

8. Sodišče na podlagi navedenih razlogov ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

9. V zadevi je sodišče odločilo na nejavni seji na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. 10. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.