Jedro

Ocena vloge tožeče stranke po spornem merilu, dopolnjena z obrazložitvijo v odgovoru na tožbo, je ustrezno argumentirana, iz nje pa so tudi razvidna vsa dejstva, ki so vplivala na točkovanje. S tem je bilo zadoščeno zahtevi po argumentirani in logični obrazložitvi odločitve, po drugi strani pa tožeča stranka s tožbenimi ugovori, ki so sicer konkretne narave in podprti z izvedeniškim mnenjem, ni vzbudila dvoma v pravilnost ocene strokovne komisije.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrnila vlogo tožeče stranke za dodelitev sredstev na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje nove tehnološke opreme v letih 2013 - 2014 (Ur. list RS, št. 52/2013, v nadaljevanju: javni razpis). V obrazložitvi sklepa navaja, da je bila vloga tožeče stranke na podlagi meril, določenih v javnem razpisu, ocenjena z 78 od 100 možnih točk. Prag števila točk, nad katerim se je odobrilo sofinanciranje, je bil 80 točk. Vloga je sicer dosegla prag 60 točk iz javnega razpisa, vendar je vrednost pričakovanega sofinanciranja presegla razpoložljiva sredstva, zato so bila sredstva razdeljena glede na višino doseženih točk. Sestavni del sklepa je tudi obrazložitev doseženega števila točk po posameznih merilih. Število točk je bilo dodeljeno glede na oceno komisije, pri čemer seštevek posamičnih ocen predstavlja skupno oceno doseženih točk. Vloga tožeče stranke je po merilu 1. Uvajanje sodobne tehnologije prejela 15 od 25 točk, po merilu 2. Inovativnost 10 od 20 točk, po merilu 3. Vplivi operacije na konkurenčnost podjetja 15 od 15 točk, po merilu 4. Razvojni učinki operacije v gospodarsko manj razvitih regijah 8 od 10 točk, po merilu 5. Neposredna prodaja izven trga Republike Slovenije 10 od 10 točk, po merilu 6. Tržna naravnanost 10 od 10 točk in po merilu 7. Vpliv operacije na okolje 4 od 10 točk. Merilo 1 Uvajanje sodobne tehnologije v povezavi z novimi ali temeljito izboljšanimi proizvodi/storitvami je imelo podrazrede. Tako je lahko vlagatelj prejel 15 točk, če je šlo za uvajanje posamezne/posameznih novih tehnoloških enot, ki dopolnjujejo tehnološki proces, ki omogoča uvedbo novih tehnoloških rešitev, pri tem pa ne gre zgolj za povečanje zmogljivosti. Če pa gre za uvajanje novih tehnoloških linij, povezanih postrojenj ali sistemov, ki s tem predstavljajo tehnološke in informacijske rešitve v povezavi s tehnološkim procesom, pa se je vloga ocenila s 25 točkami. Po navedenem merilu je bila vloga tožeče stranke ocenjena s 15 točkami, ker iz vloge izhaja, da gre za nabavo stroja za proizvodnjo papirja in stroja za paletno ovijanje. S tem se uvaja novi tehnološki enoti, ki dopolnjujeta tehnološki proces do te mere, da predstavlja novo tehnološko rešitev. Tožeča stranka v vlogi namreč ni priložila druge dokumentacije (kot npr. opis novega proizvodnega procesa, tehnološki „lay out“, načrt postavitve opreme) oz. iz nje ni bilo razvidno uvajanje novih tehnoloških linij, povezanih postrojenj ali sistemov, ki s tem predstavljajo tehnološke in informacijske rešitve v povezavi s tehnološkim procesom.

Tožeča stranka v tožbi ugovarja zgolj ocenitvi po merilu 1. Uvajanje sodobne tehnologije v povezavi z novimi ali temeljito izboljšanimi proizvodi/storitvami. Meni, da je po navedenem merilu upravičena do 25 točk, saj gre za uvajanje novih tehnoloških in informacijskih rešitev v povezavi s tehnološkim procesom. Za navedeni zaključek je vlogi priložila vso ustrezno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da s strojem za proizvodnjo papirja uvaja nove tehnološke in informacijske rešitve. Na nepravilno oceno je toženo stranko opozorila takoj po prejemu sklepa. Po urgiranju je tožena stranka priznala, da se je dejansko zmotila in da je bila vsa dokumentacija priložena. Je pa nato začela navajati, da informacijski sistem linije ni tak, kot bi moral biti. Že to kaže, da je bilo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno. V konkretnem primeru pa gotovo gre za linijo, saj investicija zajema celoten proces od polproizvoda do končnega proizvoda. Naknadno je tožeča stranka tudi angažirala izvedenca strojništva A.A., ki je izdelal izvedeniško mnenje, ki ga prilaga k tožbi. Izvedenec je ugotovil, da gre nedvomno za uvajanje nove tehnološke linije in sicer povezanega postrojenja z ustreznimi informacijskimi rešitvami. Vse faze proizvodnega procesa so informacijsko podprte, o čemer pričajo številni PLC kontrolerji in HMI paneli. Linija je opremljena s številnimi fotocelicami, ki zaznavajo zastoje na stroju, opremljena je s števcem, ki meri hitrost in nekaj drugih parametrov. To velja tako za zlagalni del, pakirni del, žago, pakiranje v kartone in paletni ovijalec. Iz mnenja tudi izhaja, da stroj predstavlja linijo za proizvodnjo zloženih brisač, ki je zelo učinkovito podprta z informacijsko procesno tehnologijo. Tako ima informacijski sistem, ki na najsodobnejši način regulira proizvodni proces, od vhodnega polizdelka do končnega zapakiranega produkta. Informacijski sistem nove proizvodne linije pa je povezan s poslovnim informacijskim sistemom tožeče stranke, kar omogoča racionalno proizvodnjo in dvig konkurenčnosti na domačem in tujem trgu. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je v izpodbijanem sklepu jasno izpostavila oba bistvena razloga za dodelitev 15 točk pri spornem merilu. Prvi je ta, da gre dejansko zgolj za dve tehnološki enoti, stroj za proizvodnjo papirja in stroj za paletno ovijanje, ki pa jih z drobljenjem na manjše enote želi tožeča stranka predstaviti ko tehnološko linijo. Iz opisa delovanja stroja za proizvodnjo papirja je razvidno, da se v sklopu stroja sicer izvede več zaporednih postopkov, kar pa ne spremeni dejstva, da gre za eno enoto in ne postrojenje več strojev. To izhaja tudi iz seznama stroškov in ponudbe, da gre za dva samostojna nepovezana stroja. Drug razlog pa je ta, da tožeča stranka z investicijo ne uvaja nobenih novih informacijskih rešitev. To je prav tako razvidno iz seznama stroškov in priloženih ponudb, saj investicija ne zajema nakupa računalniške, strojne ali programske opreme, ki bi omogočala informacijsko nadgradnjo strojne opreme. Izvedeniško mnenje ni sestavni del vloge, zato tudi ne more biti predmet obravnave. Sicer je iz vloge razvidno, da imata stroja vgrajene klasične PLC kontrolerje, HMI panele in senzorje, kar pa vsebuje praktično vsak sodobni proizvajalni stroj. Zgolj zaradi teh sestavnih delov pa z investicijo tožeča stranka še ne uvaja novih informacijskih rešitev. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožeča stranka v pripravljalni vlogi vztraja pri tožbi sklicujoč se na mnenje izvedenca, da so vse faze proizvodnega procesa informacijsko podprte. Kakršno koli dodajanje informacijskih tehnologij ne bi z ničemer prispevalo k proizvodni učinkovitosti.

Tožba ni utemeljena.

Obravnavani spor se nanaša na dodelitev državne pomoči na podlagi javnega razpisa. Pri tovrstnih postopkih javnega razpisa gre po ustaljeni sodni praksi za javno pravno stvar, ne pa za odločanje o pravicah tožeče stranke. Glede na to, da gre za specifičen tip upravnega spora, se je že tudi razvila sodna praksa, na podlagi katere sodišče opravi presojo zakonitosti izpodbijanega akta (tako sodba Upravnega sodišča U 693/2003, U 1104/2003, I U 1514/2010, I U 1507/2011). Za navedene postopke je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani. Vsem prijaviteljem na razpis je namreč zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev skladno s pogoji razpisa. Uspeh na razpis pa je odvisen zlasti od tega, kako je posamezni projekt vrednoten glede na v razpisu v naprej določene kriterije. Narava odločanja v tovrstnih zadevah je tako v pretežni meri strokovno tehnična, saj je ocenjevanje projektov, po vnaprej predpisanih kriterijih, v pristojnosti strokovne komisije. Z navedenim načinom ocenjevanja je tako zagotovljena tudi ustrezna objektivnost, ker se proces strokovne presoje opravi s strani neodvisne strokovne komisije.

Zaradi navedenega je sodna presoja v tovrstnih postopkih zadržana ter je usmerjena v presojo spoštovanja pravil ZUP o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov za ocenitev. Zato za obrazložitev odločbe zadošča, da je iz nje razvidno število točk po posameznem merilu ter kratko podana obrazložitev glede ključnih poudarkov, ki so vplivali na točkovanje oz. oceno (sodba III U 385/2009). Če je s tega vidika izpodbijana odločba zakonita, potem se sodišče ne spušča v natančno presojo izpolnjevanja dejanskih kriterijev po posameznih merilih, temveč pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje. Odločitev tožene stranke odpravi tako v primeru, če je dejanska argumentacija očitno nerazumna (sodba I U 1514/2010).

Tožeča stranka v tožbi nima materialno pravnih ugovorov glede pravne podlage, temveč ugovarja oceni njenega projekta po merilu št. 1. Uvajanje sodobne tehnologije v povezavi z novimi ali temeljito izboljšanimi proizvodi/storitvami. Meni, da je bilo glede ocene po navedenem merilu nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, kar je tudi vplivalo na samo oceno. Pri tem se sklicuje na mnenje sodnega izvedenca, ki ga je pridobila po izdaji izpodbijane odločbe.

Merilo „Uvajanje sodobne tehnologije v povezavi z novimi ali temeljito izboljšanimi proizvodi/storitvami“ ima tri podkriterije: - 1.0 povečuje zmogljivosti, ni novih tehnoloških rešitev 0 točk - 1.1 uvaja posamezne nove tehnološke enote, ki predstavljajo nove tehnološke rešitve 15 točk - 1.2 uvaja nove tehnološke in informacijske rešitve v povezavi s tehnološkim procesom 25 točk. Po navedenem merilu je bila vloga tožeče stranke ocenjena s 15 točkami, med tem ko tožeča stranka meni, da bi morala biti ocenjena s 25 točkami.

Predmet investicije, ki jo je tožeča stranka prijavila na obravnavani javni razpis je nakup strojne opreme za proizvodno linijo papirnatih brisač. Na podlagi predloženih dokazil je tožena stranka ocenila, da gre za strojno opremo, ki predstavlja novo tehnološko rešitev brez dodatnih informacijskih rešitev, tožeča stranka pa v tožbi z izvedeniškim mnenjem dokazuje, da ima strojna oprema informacijski sistem, ki na najsodobnejši način regulira proizvodni proces od vhodnega polizdelka do končnega zapakiranega produkta. V zvezi z navedenim tožena stranka v odgovoru na tožbo dodatno pojasnjuje, da imata stroja sicer vgrajene klasične PLC kontrolerje, HMI panele in senzorje, kar pa vsebuje vsak sodoben proizvajalni stroj, vendar se s tem ne uvajajo nove informacijske rešitve v povezavi s tehnološkim procesom.

Z ozirom na že pojasnjena stališča sodne prakse glede obsega presoje strokovne ocene na podlagi v razpisu določenih meril, sodišče meni, da je ocena vloge tožeče stranke po spornem merilu, dopolnjena z obrazložitvijo v odgovoru na tožbo, ustrezno argumentirana, iz nje pa so tudi razvidna vsa dejstva, ki so vplivala na točkovanje. S tem je bilo po presoji sodišča zadoščeno zahtevi po argumentirani in logični obrazložitvi odločitve, po drugi strani pa tožeča stranka s tožbenimi ugovori, ki so sicer konkretne narave in podprti z izvedeniškim mnenjem, ni vzbudila dvoma o pravilnosti ocene strokovne komisije. Bistvo podkriterija 1.2 je v tem, da ob uvajanju novih tehnoloških (proizvodnih) rešitev uvaja tudi informacijske rešitve v povezavi s tehnološkim procesom. To pomeni uvajanje višjih nivojev upravljanja na ravni podjetja preko informacijskih sistemov, v katere so vključene različne podatkovne baze, ki omogočajo povezovanje informacij v in med procesi. Strojna oprema (senzorji, PLC kontrolerji, HMI paneli), na katero se sklicuje tožeča stranka, pa omogoča le nadzor in kontrolo, torej osnovno komunikacijo v okviru avtomatiziranega proizvodnega procesa, ne pa prenosa podatkov na višji upravljalski nivo. To izhaja tudi iz mnenja izvedenca, ki navaja, da ima proizvodna linija informacijski sistem, ki regulira proizvodni proces od vhodnega polizdelka do končnega zapakiranega produkta. Ni pa predmet investicije računalniška strojna ali programska oprema, ki bi omogočala povezljivost z že obstoječim informacijskim sistemom podjetja. Tožeča stranka tako ni uspela dokazati, da je bilo v postopku zmotno ugotovljeno dejansko stanje.

Po vsem navedenem je sodišče zaključilo, da je izpodbijani sklep zakonit, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Zavrnitev tožbe se nanaša tudi na zavrnitev zahtevka za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka sama trpi stroške postopka.