Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V 31. členu ZZK-1 je določeno, da mora biti nepremičnina v listini, ki je podlaga za glavni vpis, označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo, da je tudi v času začetka predmetnega zemljiškoknjižnega postopka veljalo, da je identifikacijski znak zemljiška parcela in katastrska občina, v kateri se ta parcela nahaja (prim. 3. člen ZZK-1). Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu z dne 4.4.2008, takšnih oznak ne vsebuje, temveč le številko zemljiškoknjižnega vložka in katastrsko občino. ZZK-1 je do novele ZZK-1C res poznal zemljiškoknjižne vložke, vendar zemljiškoknjižni vložek ni bil samostojen predmet stvarnih pravic, bil je samo zbirnik vseh pravic na nepremičninah, na katerih je bilo lastninsko stanje enako. Za pravni promet ni imel nobenega pomena.
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor M.Š.L. zavrnilo in sklep Dn 1 z dne 31.8.2011 potrdilo.
Zoper sklep se pritožuje udeleženka. Navaja, da je nepremičnina pridobljena na originaren način in zato je kupec z nakupom na javni dražbi postal lastnik vseh nepremičnin v vlož. št. 3860 k.o. T. kot je to že pojasnilo Višje sodišče v Ljubljani, torej parc. št. 1265/7, 1265/8, 1265/9, 1265/10, 1265/11, 1265/12, 1265/13, 1265/14 1265/15, 1265/16, 1265/17, 1265/18, 1265/19, 1265/20 in 1265/21, vse k.o. T. Vpis lastninske pravice se izvrši po uradni dolžnosti, zato se kupec sprašuje, zakaj sodišče ni od leta 2007 že vpisalo navedene nepremičnine na kupca, saj mu dnevno nastaja škoda, ker ne more prosto razpolagati s kupljenimi nepremičninami. Zemljiškoknjižno sodišče bi moralo odločati po stanju na dan 28.11.2008, ko je Zemljiška knjiga prejela sklep o izročitvi. Iz sklepov Višjega sodišča v Ljubljani, I Ip 156/2010 z dne 10.3.2010 in I Ip 3929/2010 z dne 17.1.2011, izhaja, da je dopustna le vknjižba lastninske pravice na vseh parcelnih številkah, ki sestavljajo zemljiškoknjižni vložek, ne glede na to, da v izreku sklepa o izročitvi nepremičnine niso navedene. Pomanjkljivost sklepa, ki ga izda izvršilno sodišče, nikakor ne sme prizadeti stranke, ki je na originaren način pridobila lastninsko pravico. Na dan izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine oz. na dan izvedbe dražbenega postopka, je mogoče povsem enostavno ugotoviti, katere nepremičnine so bile vpisane pri vlož. št. 3860 k.o. T. V času, ko se je začel predmetni zemljiškoknjižni postopek, se je zemljiška knjiga vodila tudi po zemljiškoknjižnih vložkih.
Pritožba ni utemeljena.
V 31. členu Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) je določeno, da mora biti nepremičnina v listini, ki je podlaga za glavni vpis, označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo, da je tudi v času začetka predmetnega zemljiškoknjižnega postopka veljalo, da je identifikacijski znak zemljiška parcela in katastrska občina, v kateri se ta parcela nahaja (prim. 3. člen ZZK-1). Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu z dne 4.4.2008, takšnih oznak ne vsebuje, temveč le številko zemljiškoknjižnega vložka in katastrsko občino. ZZK-1 je do novele ZZK-1C res poznal zemljiškoknjižne vložke, vendar zemljiškoknjižni vložek ni bil samostojen predmet stvarnih pravic, bil je samo zbirnik vseh pravic na nepremičninah, na katerih je bilo lastninsko stanje enako. Za pravni promet ni imel nobenega pomena. Enako izhaja tudi iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 156/2010 z dne 10.3.2010, na katerega se sklicuje pritožnica, kar pa je sama očitno spregledala.
Zemljiškoknjižni postopek je strogo formalne narave in zemljiškoknjižno sodišče mora pri odločanju o vpisu tudi preveriti, ali se podatki v listini, ki označujejo nepremičnino, ujemajo z podatki, s katerimi je nepremičnina vpisana v zemljiški knjigi (prim. 148. člen ZZK-1). Ker formalnim pogojem za dovolitev vpisa ni bilo zadoščeno, je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).