Jedro

Odškodnina za posamezne oblike nepremoženjske škode (strah, zmanjšanje življenjske aktivnosti) je odmerjena v skladu z določili 2. odst. 200. člena ZOR, kadar so pri tem upoštevane vse specifičnosti posameznega primera.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo naložilo toženi stranki, da mora plačati tožeči stranki za škodo, ki ji je nastala po poškodbi v prometni nezgodi 1,180.000,00 SIT in stroške postopka 2.450,00 SIT, pri čemer je odredilo to plačilo še v protivrednosti hrvaških dinarjev. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh pravdnih strank zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje, je vložila revizijo tožena stranka, ki je uveljavljala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ter predlagala, da se razveljavi sodba sodišča druge stopnje. V reviziji izvaja, da je odškodnina za strah pretirana, odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske sposobnosti pa ni utemeljena in tudi pretirana. Sicer je izvedenec medicinske stroške res ugotovil invalidnost v višini 10 %, vendar tako mnenje ne zdrži objektivne presoje. Tožnik toži le na pogoste glavobole, živčno napetost pri spanju in delu, kar pa vse kaže bolj na njegove psihične težave v življenju in ne na posledice po prometni nezgodi. Sicer pa izvedenec ugotavlja, da zdravljenje sploh še ni končano in tako posledice še niso specificirane. Pomembno je, da tožnik še naprej opravlja svoj dosedanji poklic.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki na revizijo ni odgovorila ter Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. člen ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Dejanska podlaga, ki jo je ugotovilo sodišče prve stopnje in v celoti sprejelo pritožbeno sodišče, je po oceni revizijskega sodišča omogočala zanesljivo materialno pravno presojo celotnega spora in s tem tudi obeh v reviziji napadenih oblik škode (za strah in za zmanjšanje življenjske sposobnosti). Odškodnina za strah v višini 100.000,00 SIT ni previsoka, kot nasprotno izvaja revizija tožene stranke. Namreč tožeča stranka je pri prometni nezgodi utrpela pretres možganov, zaradi česar je bila po mnenju izvedenca zdravstvene stroke dr. S.C. upravičeno zaskrbljena za izid zdravljenja. Ker je ta poškodba zapustila tudi posledice na zdravju, je imela navedena zaskrbljenost objektivno podlago. Priznana odškodnina 100.000,00 SIT zato tudi po oceni revizijskega sodišča ustrezno odraža pomen te škode kot namen priznane odškodnine zanjo. Po presoji revizijskega sodišča tudi ne more biti pomislekov o pravilnosti odmere odškodnine iz naslova pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske sposobnosti tožeče stranke zaradi pretresa možganov. Ob izčrpnih pravnih razlogih, ki jih je navedlo že sodišče druge stopnje in ki jih revizijsko sodišče sprejema kot pravilne, je še dodati: Izvedenec dr. C. je ugotovil, da so bile zaradi navedene poškodbe registrirane spremembe na prvih dveh EEG-jih, kar pomeni objektiviziranje zadevne oblike škode. Subjektivne težave po taki poškodbi se po ugotovitvah istega izvedenca kažejo v močnih glavobolih ter še posebej pri močni sončni svetlobi. Čeprav zdravljenje v času podaje mnenja še ni bilo povsem zaključeno, je izvedenec ob oceni, da gre za 10 % okvaro zdravja, podal mnenje, da večjega izboljšanja ni pričakovati. Zato niso na mestu pomisleki o obsegu te oblike škode. Glede na to in upoštevaje pomen pretresa možganov kot osrednjega organa za človekovo vsesplošno aktivnost in počutje na eni strani ter specifičnost primera zaradi okoliščin na strani tožeče stranke (ki jim je dodatno izpostavljena dnevno kot poklicni taksist), je tudi po oceni revizijskega sodišča odmerjena odškodnina 800.000,00 SIT za to obliko škode v skladu z določili 2. odstavka 200. člena zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85, 57/89).

Ker je revizijsko sodišče ocenilo, da sta bili odškodnini za strah in za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske sposobnosti pravilno odmerjeni in da je bilo zato materialno pravo na drugi in prvi stopnji pravilno uporabljeno, uradoma upoštevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke, drugega odstavka 354. člena ZPP pa ni podana je revizijo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno (člen 393. ZPP).