Jedro

Sodišče nima razloga, da ne bi verjelo poteku dogodkov, kot jih navaja tožnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, vendar je v sodni praksi ustaljeno stališče, da zamude, ki so nastale zaradi težav v komunikaciji med odvetnikom in stranko, gredo v breme stranke in niso opravičljiv razlog, na podlagi katerega bi bila mogoča vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

I. Predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje se zavrne.

II. Tožba se zavrže. III. Tožeča stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je vložil tožbo v zgoraj navedenem upravnem sporu, s katero izpodbija odločbo Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33021-1553/2020/2 z dne 12. 6. 2020 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je bil zavrnjen njegov zahtevek za finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina zaradi epidemije COVID-19. Drugostopenjski organ je z odločbo z dne 18. 9. 2020 tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo zavrnil. 2. V tožbi tožnik navaja, da je bila drugostopenjska odločba njegovemu odvetniku vročena 23. 9. 2020. V zvezi s predmetno tožbo, ki je bila vložena 26. 11. 2020, torej prepozno, predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Predlog utemeljuje s tem, da je z odvetnikom komuniciral preko finančne svetovalke A.A., ki mu med drugim svetuje tudi v postopkih uveljavljanja različnih zahtevkov na področju kmetijstva. Odvetnik je, kot rečeno, drugostopenjsko odločbo prejel 23. 9. 2020, in še istega dne o tem obvestil tožnikovo finančno svetovalko, ki pa je elektronsko sporočilo v množici opravil spregledala. Tožnik je bil z izdajo drugostopenjske odločbe, zaradi spleta nesrečnih okoliščin, seznanjen povsem naključno šele 18. 11. 2020. V dokaz vsega navedenega tožnik sodišču predlaga, da vpogleda v 5 izpiskov elektronske pošte, ki jih predlogu za vrnitev v prejšnje stanje prilaga.

K I. točki izreka:

3. Sodišče je ugotovilo, da je tožba vložena prepozno, kar niti ni sporno, saj to navaja sam tožnik v tožbi. Sodišče je zato najprej preverilo, ali je utemeljen tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

4. V skladu z določbo prvega odstavka 24. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) lahko stranka, če iz opravičenega vzroka zamudi rok iz 23. člena tega zakona (rok za vložitev tožbe) ali drug zakoniti rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti, predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Okoliščine za utemeljitev predloga je treba verjetno izkazati ob vložitvi predloga. V roku za vložitev predloga je treba opraviti tudi zamujeno dejanje (tretji odstavek 24. člena ZUS-1).

5. Sodišče nima razloga, da ne bi verjelo poteku dogodkov, kot jih navaja tožnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, vendar je v sodni praksi ustaljeno stališče, da zamude, ki so nastale zaradi težav v komunikaciji med odvetnikom in stranko (ne glede na to ali so nastale po krivdi odvetnika ali po krivdi stranke ali tretjega) gredo v breme stranke in niso opravičljiv razlog, na podlagi katerega bi bila mogoča vrnitev v prejšnje stanje. Zato niti ni pomembno, kakšen je razlog, zaradi katerega je stranka zamudila rok za opravo dejanja v primeru, ko je do zamude roka prišlo zaradi težav v komunikaciji med stranko in odvetnikom. Po podelitvi pooblastila se tako medsebojni dogovori (npr. komunikacija preko finančne svetovalke) in sama komunikacija med stranko in njenim pooblaščencem presoja kot njuno notranje razmerje, ki navzven nima nobenega vpliva, predvsem pa nima nobenega vpliva na sodišče.1

6. Ker tožnik, glede na povedano, s svojimi navedbami v predlogu ne more izkazati opravičenega vzroka za zamudo roka za vložitev tožbe, je sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, ne da bi izvedlo predlagane dokaze z vpogledom v priložena elektronska sporočila, ki bi potrdila tožnikove navedbe v predlogu.

K II. točki izreka:

7. Tožnik v tožbi sam navaja, da je bila drugostopenjska odločba, s katerim je bil upravni postopek končan, njegovemu odvetniku vročena 23. 9. 2020. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe, kot ga določa prvi odstavek 28. člena ZUS-1, je potekel dne 23. 10. 2020. Glede na to, da je bila tožba sodišču poslana priporočeno po pošti šele 26. 11. 2020, je bila vložena prepozno. Po določbi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče v okviru predhodnega preizkusa tožbo zavrže, če je bila vložena prepozno ali prezgodaj. Ker je bila obravnavana tožba vložena prepozno, jo je sodišče v skladu s citirano določbo zavrglo.

K III. točki izreka:

8. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže. 1 Primerjaj npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, št. III Ip 937/2014 z dne 23. 4. 2014, in sklep Višjega sodišča v Mariboru, št. III Cp 1054/2019 z dne 29. 11. 2019.