31. 1. 2024

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Roberta Berganta, Vodice, ki ga zastopa dr. Mateja Likozar Rogelj, odvetnica v Kranju, na seji 31. januarja 2024

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti tretjega odstavka 9. člena, petega odstavka 23. člena, osmega odstavka 24. člena in tretjega odstavka 27. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 1/14, 8/14, 4/15 in 7/19) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija 8., 17., 18. in 20. člen Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 7/19 – v nadaljevanju Odlok o spremembah OPN) v delih, ki predvidevajo ureditev nove obrtne cone jugovzhodno od naselja Repnje. Pojasni, da je lastnik zemljišča parc. št. 193/1, k. o. Repnje, ki je v tem območju. Navaja, da je samostojni podjetnik, ki se ukvarja z dejavnostjo avtoprevozništva. Zato naj bi pri Občini Vodice (v nadaljevanju Občina) podal pobudo za spremembo in dopolnitev Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 1/14, 8/14 in 4/15 – v nadaljevanju OPN). Pobudnik pojasni, da je predlagal spremembo namembnosti dela zemljišča parc. št. 193/1, k. o. Repnje, iz kmetijskega zemljišča v stavbno zemljišče, namenjeno izgradnji objektov za skladiščenje in upravni del, ter izgradnjo parkirišča za tovorna vozila (pobuda označena kot P_036_RE).

2.Pobudnik navaja, da je Občina pobudo sprejela, jo umestila v osnutek Odloka o spremembah OPN in za naselje Repnje predvidela širitev stavbnih zemljišč za potrebe izvedbe gospodarsko obrtne cone Repnje. Pobuda naj bi prejela tudi podporo Občinskega sveta Občine. Pobudnik pojasni, da je Občina po umestitvi pobude v navedeni osnutek izvedla več usklajevalnih sestankov tako z njim kot tudi z nosilci urejanja prostora (v nadaljevanju NUP). Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju MKGP) naj bi sprva podalo negativno stališče do pobude. Zato naj bi pobudnik podal več predlogov vračila po površini in boniteti primerljivih zemljišč kot nadomestilo za upoštevanje njegove pobude. Pobudnik navaja, da je Občina, upoštevaje navedeno, v usklajevanje na MKGP posredovala predlog zmanjšane obrtne cone v Repnjah, ki je upošteval tudi njegovo pobudo. Čeprav naj bi mu Občina zagotovila, da bo po pridobitvi pozitivnega mnenja nosilcev urejanja prostora njegovo pobudo upoštevala in vnesla v gradivo ter nove grafike Odloka o spremembah OPN, naj temu ne bi sledila. Občina naj bi namreč objavila javno naznanilo o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah OPN, ki predlagane spremembe namembnosti dela njegovega zemljišča ni vseboval. Pobudnik navaja, da je Občina na njegovo zahtevo za utemeljitev navedenega odgovorila, da njegova pobuda ni umeščena v dopolnjeni osnutek Odloka o spremembah OPN, ker nima pozitivnega mnenja nosilca urejanja prostora. Meni, da je bilo ravnanje Občine arbitrarno. Občina naj bi ravnala v nasprotju s svojimi sklepi in danimi zagotovili. Pobudnik meni še, da ga je Občina glede na pojasnjeno v postopku sprejemanja Odloka o spremembah OPN obravnavala neenako ter s tem kršila pravici iz 14. in 22. člena Ustave. Dodaja, da je Občina po javni razgrnitvi pridobila pozitivno stališče MKGP, zato je predlagal, naj se izvede vse potrebno za to, da bo tudi njegova pobuda umeščena v spremenjeni OPN. Občina naj bi njegov predlog zavrnila s pojasnilom, da njegova pobuda ne bo umeščena v spremenjeni OPN iz razloga ekonomičnosti postopka ter časovnega in finančnega vidika. Pobudnik meni, da Občina ni naredila vsega potrebnega, da bi bil tudi njegov predlog za spremembo namembnosti upoštevan. Zato naj bi ravnala tudi v nasprotju z določbami Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12 in 109/12 – v nadaljevanju ZPNačrt), ki je urejal postopek priprave in sprejetja prostorskih aktov, posebej še s 7. členom in šestim odstavkom 50. člena ZPNačrt, ter tretjim odstavkom 153. člena Ustave. S sprejetjem Odloka o spremembah OPN, ki ne vključuje predlagane spremembe namembnosti njegovega zemljišča, pa je po mnenju pobudnika Občina posegla tudi v njegov gospodarski položaj in s tem kršila pravico iz 74. člena Ustave.

3.Občina je na pobudo odgovorila. Zavrača vse očitke pobudnika. Navaja, da je osnutek Odloka o spremembah OPN, v katerem je bilo v okvir novo načrtovane obrtne cone v jugovzhodnem delu Repenj zajeto tudi zemljišče parc. št. 193/1, k. o. Repnje, v septembru 2015 v skladu s 47. členom ZPNačrt posredovala NUP z namenom pridobitve njihovih prvih mnenj k načrtovanim prostorskim ureditvam. Ob tem naj bi vlagatelje pobud z dopisom seznanila, da opredelitev do razvojnih pobud v strokovni podlagi, ki je bila podlaga za njihovo umestitev v Osnutek, še ne pomeni dejanskega upoštevanja teh pobud, saj je to pogojeno s pridobitvijo vseh pozitivnih drugih mnenj NUP in sprejetju predloga sprememb in dopolnitev OPN na Občinskem svetu Občine. Občina navaja, da je bilo v letu 2016 na podlagi prvih mnenj NUP izvedenih več usklajevalnih sestankov, saj naj bi se MKGP in Ministrstvo za okolje (v nadaljevanju MOP) negativno opredelili do pobude P_036_RE. Usklajevanja naj bi potekala predvsem v smeri zmanjšanja obsega spremembe namembnosti pobudnikovega zemljišča in posledično obsega novo načrtovane obrtne cone. Sprejeta naj bi bila usklajena rešitev, da se cona lahko načrtuje južno od zemljišča parc. št. 783/1, k. o. Repnje, kjer poteka obstoječa pot (torej v zmanjšanem obsegu od prvotno načrtovane). Občina pojasni, da je bilo v letu 2017 na MKGP posredovanih več dopisov s predlogi za racionalizacijo obsega spremembe namembnosti na zemljišču parc. št. 193/1, k. o. Repnje, in posledično obsega območja obrtne cone Repnje. Predlagane naj bi bile različne variante, posredovana naj bi bila še dodatna obrazložitev pobudnika. Občina dodaja, da je pobudnik v okviru usklajevanj tudi zavrnil predlog MKGP glede nadomestitve zemljišč (dopolnitev mnenja št. 350-104/2008/105 z dne 6. 4. 2017) z zemljišči v k. o. Repnje, ki je bila predlagana v povezavi z osmim odstavkom 24. člena OPN glede prestavitve dejavnosti iz naselja Repnje na obrobje. Dopolnjen osnutek Odloka o spremembah OPN, v katerem je bil vključen obseg obrtne cone Repnje, kot je bil usklajen z MKGP in MOP, naj bi Občina posredovala v javno razgrnitev. Ta pa naj bi bila izvedena v skladu s 50. členom ZPNačrt. Občina navaja, da je v izogib nejasnostim glede razumevanja spremembe namembnosti na zemljiščih, navedenih v javnem naznanilu, objavila tudi dodatno pojasnilo glede zemljišč, ki se jim spreminja namenska raba.

4.Občina poudarja, da je pobudnika v postopku priprave in sprejetja Odloka o spremembah OPN večkrat opozorila, da so po uvrstitvi njegove pobude v osnutek Odloka o spremembah OPN možne spremembe, predvsem zaradi usklajevanj z NUP. Nova obrtna cona, umeščena v Odlok o spremembah OPN, naj bi bila tako rezultat upoštevanja razvojnih in varstvenih usmeritev ter mnenj NUP. Občina opozarja, da iz dopisa MKGP iz leta 2018, za katerega pobudnik navaja, da vsebuje pozitivno stališče do njegove pobude, navedeno ne izhaja, saj MKGP ocenjuje, da je s strokovnim načrtovanjem in izvedbo na predlagani lokaciji možna vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč ob izpolnitvi dodatnih pogojev, med drugim tudi z izdelavo pedološkega elaborata, ki bi šele pokazal možnost izboljšave proizvodnega potenciala predlaganih nadomestnih zemljišč. Odgovor MKGP naj zato ne bi bilo mnenje k Odloku o spremembah OPN, skladno z ZPNačrt.

5.Občina še dodaja, da je osnutek Odloka o spremembah OPN v pridobitev mnenj NUP posredovala v septembru 2015. V letu 2016 naj bi bila pridobljena mnenja večine NUP, postopek sprejetja sprememb in dopolnitev OPN, torej priprava dopolnjenega osnutka, naj bi se zato lahko nadaljeval že konec leta 2016. Občina navaja, da pa je zaradi dodatnih usklajevanj, predvsem na željo pobudnika, v letu 2017 potekala dodatna korespondenca z MKGP in iskanje rešitev za uskladitev obsega obrtne cone Repnje, v katero bi bil vključen tudi del pobudnikovega zemljišča. Ker pozitivnega mnenja, kljub vsem poskusom uskladitve, MKGP ni izdalo, naj bi skladno s sklepom s 27. redne seje Občinskega sveta Občine o javni razgrnitvi Odloka o spremembah OPN Občina nadaljevala s postopkom, saj naj bi bili zato izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Občina še pojasni, da se je s stanjem postopka sprejetja sprememb in dopolnitev OPN na 32. redni seji dne 17. 4. 2018 seznanil Občinski svet Občine, seje pa se je udeležil tudi pobudnik s pooblaščenko. V zvezi z opravljeno razpravo na navedeni seji naj bi v aprilu 2018 potekala korespondenca z MOP glede možnosti izvedbe ponovne oziroma ločene javne razgrnitve (samo na pobudo predlagatelja) in glede možnosti začetka postopka drugih rednih sprememb OPN. Občina pojasni, da bi po stališču MOP zahtevala vključitev pobude pobudnika v dopolnjen osnutek Odloka o spremembah OPN obravnavo v predhodnih fazah, torej vrnitev postopka v začetno fazo. Občina zaključi, da je pobudnika obravnavala enako kot druge pobudnike ter da je postopek vodila zakonito in v skladu z Ustavo. V Odlok o spremembah OPN pa naj bi bile tako vnesene le pobude, ki so pridobile pozitivno mnenje NUP.

6.Pobudnik se do navedb v odgovoru nasprotne udeleženke ni opredelil.

B.

7.Pobudnik izrecno izpodbija 8., 17., 18. in 20. člen Odloka o spremembah OPN v delih, ki predvidevajo ureditev nove obrtne cone jugovzhodno od naselja Repnje. Ustavno sodišče je zato štelo, da izpodbija tretji odstavek 9. člena, peti odstavek 23. člena, osmi odstavek 24. člena in tretji odstavek 27. člena OPN.

8.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik