Jedro

Vrhovno sodišče že zavzelo stališče, da drugi odstavek 199.a člena ZKP hišni pripor veže na objekt obdolženčevega stalnega ali začasnega prebivališča, zgolj izjemoma pa se lahko prestaja tudi v javnih ustanovah za zdravljenje in oskrbo. Hišnega pripora pa ni mogoče odrediti v ustanovah, v katerih veljajo posebni režimi, med katere sodi tudi Azilni dom v Ljubljani.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A.

1.Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom IKpd40051/2026 z dne 8.6.2026 zoper obdolženca odredila pripor iz pripornega razloga po 1.točki prvega odstavka 201.člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zaradi utemeljenega suma storitve štirih kaznivih dejanj velike tatvine v sostorilstvu po 1.točki prvega odstavka 205.členaKZ-1, v zvezi z drugim odstavkom 20.člena KZ-1 in enega kaznivega dejanja poskusa storitve kaznivega dejanja velike tatvine v sostorilstvu po 1.točki prvega odstavka 205.člena KZ-1, v zvezi z drugim odstavkom 20.člena KZ-1 ter v zvezi s 34.členom KZ-1. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom IKs40051/2026 z dne 11.6.2026 pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnil kot neutemeljeno.

2.Zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora je zahtevo za varstvo zakonitosti, zaradi bistvenih kršitev ZKP, vložil obdolženčev zagovornik in v njej smiselno trdi, da utemeljen sum in razlog begosumnosti nista podana. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijani pravnomočni sklep spremeni tako, da pripor obdolžencu nadomesti s hišnim priporom v Azilnem domu.

3.Vrhovna državna tožilka Tamara Gregorčič je skladno z drugim odstavkom 423.členaZKP odgovorila na zahtevo in predlagala, da jo Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 421.členaZKP zavrne kot očitno neutemeljeno. Ocenila je, da vložnik s svojimi navedbami ne uveljavlja kršitev zakona iz prvega odstavka 420.členaZKP, temveč po vsebini uveljavlja razloge zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki jih v tem postopku, skladno z drugim odstavkom 420.členaZKP ni dovoljeno uveljavljati.

4.Z odgovorom vrhovne državne tožilke sta bila seznanjena obdolženec in njegov zagovornik, ki se o njem nista izjavila.

B.

5.Vložnik z navedbami, da glede na zagovor obdolženca utemeljen sum ni podan ter z navedbami, da je v Republiko Slovenijo prišel z namenom, da bi si pridobil delo, da nima namena bežati, se vračati v Španijo k staršem, da je nekaznovan in ni bil v kazenskem postopku in zato razlog begosumnosti ni podan, ne uveljavlja kršitve zakona iz prvega odstavka 420.členaZKP, temveč izraža nestrinjanje z vsebinsko presojo izpodbijanega pravnomočnega sklepa, s tem pa uveljavlja razlog zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga v skladu z drugim odstavkom 420.členaZKP v tem postopku ni mogoče uveljavljati.

6.Glede predloga za nadomestitev pripora z milejšim ukrepom hišnega pripora v Azilnem domu v Ljubljani iz izpodbijanega pravnomočnega sklepa izhaja, da je sodišče presojo primernosti milejšega ukrepa opravilo in je ta vsebovana v presoji in utemeljitvi neogibnosti pripora, ki jo je sodišče opravilo v točki 6 obrazložitve sklepa zunajobravnavnega senata v povezavi s točko 8 obrazložitve sklepa preiskovalne sodnice. Vrhovno sodišče že zavzelo stališče, da drugi odstavek 199.a člena ZKP hišni pripor veže na objekt obdolženčevega stalnega ali začasnega prebivališča, zgolj izjemoma pa se lahko prestaja tudi v javnih ustanovah za zdravljenje in oskrbo. Hišnega pripora pa ni mogoče odrediti v ustanovah, v katerih veljajo posebni režimi,

med katere sodi tudi Azilni dom v Ljubljani.

C.

7.Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi obrazloženega predloga vrhovne državne tožilke ugotovilo, da je zahteva za varstvo zakonitosti očitno neutemeljena, zato jo je na podlagi drugega odstavka 425.členaZKP zavrnilo s skrajšano obrazložitvijo.

8.O morebitni taksni obveznosti obdolženca v zvezi z zavrnitvijo tega izrednega pravnega sredstva odloča sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

-------------------------------

1VSRS Sodba XI Ips 21161/2019 z dne 6. 6. 2019.