Jedro

Če se vrednost spornega predmeta po vložitvi tožbe, vendar še pred njeno vročitvijo toženi stranki, zmanjša pod 2 milijona SIT, ostane okrožno sodišče, ki je bilo stvarno pristojno ob vložitvi tožbe, še naprej pristojno. Za preizkus pristojnosti je namreč odločilen trenutek, ko je bila tožba vložena.

Izrek

Pritožbi se u g o d i in se sklep sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i . O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom se je Okrožno sodišče v Celju izreklo za stvarno nepristojno za reševanje te pravdne zadeve in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v nadaljnje poslovanje stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Celju. Proti takšnemu sklepu se je pritožila tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka (čl. 339/I Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V pritožbi je navedla, da je sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa povsem prezrlo določilo čl. 17 ZPP, ki pravi, da če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost ali če se zmanjša tožbeni zahtevek, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste. Do zmanjšanja tožbenega zahtevka je namreč prišlo tekom pravdnega postopka, zato je glede na navedeno določilo Okrožno sodišče v Celju še zmeraj pristojno za odločanje v navedeni zadevi. Predlagala je, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Pritožba je utemeljena. V tej pravdni zadevi je bila tožba za plačilo 2,216.586,00 SIT vložena 30.08.2002. Dne 19.09.2002 je tožeča stranka znižala tožbeni zahtevek na 1,821.711,00 SIT, ker je že prejela delno plačilo odškodnine s strani tožene stranke. Sodišče je ob predhodnem preizkusu tožbe (tožba namreč še ni bila vročena toženi stranki) ugotovilo, da vrednost spornega predmeta ne presega 2 milijona SIT, zato se je izreklo za stvarno nepristojno, kakor izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. Odločitev sodišča prve stopnje, da ni stvarno pristojno za reševanje te zadeve, je napačna. Sodišče prve stopnje mora takoj po prejemu tožbe po uradni dolžnosti (ne da bi čakalo na predlog strank in preden sploh opravi kakšno drugo procesno dejanje) preizkusiti, ali je pristojno in v kakšni sestavi (čl. 17/I ZPP). Pristojnost sodišča se presodi na podlagi navedb v tožbi in dejstev, ki so sodišču znana (čl. 17/II ZPP), kar pomeni, da je za preizkus pristojnosti odločilen ravno trenutek, ko je tožba vložena. V tem trenutku mora biti podano pristojno dejansko stanje, pozneje nastale spremembe (tudi, če so nastale, še preden je bila tožba vročena toženi stranki) pa se ne upoštevajo. če se namreč med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ali če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste (čl. 17/III ZPP). Določba o ustalitvi pristojnosti sodišča tako v zvezi s stvarno pristojnostjo sodišča narekuje, da zmanjšanje tožbenega zahtevka tekom postopka na pristojnost sodišča nima vpliva (tudi, če toženi stranki tožba še ni bila vročena, saj se pristojnost presoja na podlagi tožbenih navedb), kar pa je tudi v skladu z načelom ekonomičnosti postopka. V konkretni pravdi je bila ob vložitvi tožbe vrednost spornega predmeta nad 2 milijona, kar pomeni, da je bila v trenutku vložitve tožbe podana pristojnost okrožnega sodišča, ki se je zaradi zgoraj navedenih določil pravdnega postopka ustalila. čl. 19 ZPP, na katerega je svojo odločitev oprlo sodišče prve stopnje, pa ureja povsem drugo procesno situacijo. Sodišče prve stopnje ima namreč možnost, da se po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča le ob predhodnem preizkusu tožbe. To pa pomeni, da če ob vložitvi tožbe vrednost spornega predmeta ne presega 2 milijona (kar pa ni situacija konkretne pravde) in se okrožno sodišče ob predhodnem preizkus tožbe ne izreče za stvarno nepristojno, potem zamude kasneje po uradni dolžnosti ne more več sanirati, temveč mora zadevo iz pristojnosti okrajnega sodišča obravnavati samo. Ker je bila ob vložitvi tožbe podana pristojnost okrožnega sodišča, je okrožno sodišče kljub znižanju tožbenega zahtevka pod 2 milijona ostalo stvarno pristojno. Sodišče prve stopnje je s tem, ko se je izreklo za stvarno nepristojno, bistveno kršilo določbe pravdnega postopka (čl. 339/I ZPP), zaradi česar je sodišče druge stopnje pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (čl. 354 ZPP). Kadar sodišče druge stopnje razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo.