Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Stranka, ki vloži predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse, je dolžna s konkretnimi dokazi dokazati svoje navedbe o nezmožnosti plačila sodne takse.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse.
2. Zoper sklep se je tožeča stranka pritožila, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je spremembo izpodbijanega sklepa.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožnik navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno navedlo stanje denarnih sredstev na računih podjetja (po bilanci stanja v višini 29.000,00 EUR), saj meni, da bi bilo to potrebno presojati v luči izplačila DDV, davkov in prispevkov, s katerimi tožeča stranka zamuja. Poleg tega ima podjetje kredit v višini 25.000,00 EUR (ki ga je banka "ukinila") ter 15.000,00 EUR dolgoročnega kredita. Po pritožbenem stališču bilanca stanja nima zveze z likvidnostjo. Podjetje je nelikvidno, kar dokazuje blokada računov, ki je trajala 10 dni, sodišče pa naj bi tudi napačno interpretiralo stanje zalog, saj so te specifične in težko unovčljive ali pa celo predmet odpisa.
5. Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Sodišče prve stopnje je natančno pojasnilo, zakaj predlogu za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse ni ugodilo. (Tudi) pritožbene navedbe so tako pavšalne, da pri višjem sodišču ne vzbujajo dvoma v pravilnost presoje sodišča prve stopnje. Stranka, ki vloži predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse (11. člen ZST-1), je dolžna s konkretnimi dokazi dokazati svoje navedbe o nezmožnosti plačila sodne takse, česar pa v obravnavani zadevi tožeča stranka ni uspela. Že sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da zgolj na podlagi njenih navedb in predloženih listin ni mogoče pritrditi stališču, da bi plačilo sodne takse (v višini 763,00 EUR) povzročilo pritožnikovo insolventnost ter ogrozilo njegov obstoj. To ni izkazano niti s pritožbenimi navedbami, s katerimi pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje ni mogoče izpodbiti.
6. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).