Jedro

Opravljanje enotne kurirske službe pri občinskem upravnem organu pa tudi po mnenju sodišča ne pomeni formalne vključenosti v obrambo Republike Slovenije v okviru navedenih državnih organov (kot pripadnik Teritorialne obrambe RS, policist, oseba, vključena po odločitvi pristojnega organa ali poveljstva oziroma operativni delavec kriminalistične in obveščevalno varnostne službe, pripadnik narodne zaščite ali enote za zveze med RS in občinami), niti ne predstavlja dejavnosti opravljanja vojaških dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka na podlagi 105. člena Zakona o vojnih invalidih v zvezi s 24. členom Zakona o vojnih veteranih po nadzorstveni pravici razveljavila akt vpisa tožeče stranke v evidenco vojnih veteranov Upravne enote A. z dne 5.5.2000. V obrazložitvi navaja, da je z navedenim aktom tožeča stranka pridobila status vojnega veterana, s čimer pa je bil po njenih ugotovitvah prekršen materialni zakon v korist stranke. Iz vpisa v vojaški knjižici ter potrdila Ministrstva za obrambo (sicer izdanega po izvedenem vpisu v evidenco) namreč izhaja, da je tožeča stranka med vojaško agresijo delovala v kurirski službi upravnega organa za obrambo občine A., kar pa v skladu z določbami 1. in 2. člena Zakona o vojnih veteranih pomeni, da je sicer delovala za cilje obrambe Republike Slovenije, ni pa opravljala vojaške dolžnosti v oboroženih silah. Glede na navedeno je bil prekršen navedeni materialni zakon v določbah 1. člena in 6. alinee 2. člena Zakona o vojnih veteranih.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je opravljala v času od 27.6.1991 do 7.7.1991 kurirsko službo, kar je vpisano v vojaško knjižico, zato meni, da je upravičena do pridobitve statusa vojnega veterana. V okviru kurirske službe je morala poskrbeti za izvedbo vpoklica vseh obveznikov z območja krajevne skupnosti A., hkrati je bila tudi stalni član občinskega štaba, kjer je v navedenem obdobju delovala noč in dan. Zaradi navedenega sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi, zadevo pa vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo glede navedb tožeče stranke o njenih nalogah v času vojaške agresije na Republiko Slovenijo sicer priznava, da tožnik o le-tem ni bil zaslišan in ni imel možnosti pojasnitve svojega celotnega delovanja pri obrambi Republike Slovenije, vendar poudarja, da je bil vpis opravljen na podlagi vojaške knjižice kot javne listine. Nadalje ugotavlja, da dejavnost v okviru občinskega štaba ne predstavlja podlage za vpis v evidenco vojnih veteranov, saj to ni bil štab katere od temeljnih obrambnih sil, zajetih v 6. alinei 2. člena Zakona o vojnih veteranih. Tožena stranka zato vztraja pri dejanskih in pravnih ugotovitvah izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državni pravobranilec Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa svoje udeležbe v tem upravnem sporu ni prijavil. Tožba ni utemeljena.

Kot izhaja iz izpodbijane odločbe in listin v upravnih spisih je v obravnavani zadevi prvostopenjski upravni organ tožečo stranko vpisal v evidenco vojnih veteranov na podlagi vpisa v vojaški knjižici, kjer je pod polje sodelovanje v vojni vpisano "Enotna kurirska služba od 27.6.1991 do 7.7.1991". V potrdilu o statusu vojnega veterana, ki ga je izdal prvostopenjski organ po vpisu v evidenco in se nahaja v upravnih spisih, pa je še navedeno, da je tožeča stranka pripadnik teritorialne obrambe z navedbo, da je opravljala obrambne dolžnosti v kurirski službi upravnega organa za obrambo občine A. v času od 27.6.1991 do 78.7.1991. Sodišče se strinja s toženo stranko, da je pri navedenem vpisu tožeče stranke v evidenco vojnih veteranov prvostopenjski organ nepravilno uporabil materialni zakon v korist tožeče stranke. Na podlagi dejanskega stanja, ki izhaja iz listin v upravnih spisih, je prvostopenjski organ napravil napačen zaključek, da so izpolnjeni pogoji za priznanje statusa vojnega veterana po določbi 1. odstavka 1. člena Zakona o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 63/95, 108/99, 76/03, 110/03-ZVV), po katerem je vojni veteran oseba, ki je v vojni ali vojaški agresiji na Republiko Slovenijo opravljala vojaške dolžnosti za obrambo RS, ali v policijskih enotah opravljala naloge s področja varnosti RS ali oseba, ki je bila na podlagi odločitve pristojnega organa ali poveljstva v skladu s predpisi neposredno vključena v odpor. Podrobneje pridobitev statusa vojnega veterana iz obdobja agresije na Republiko Slovenijo opredeljuje še določba 6. alinee 1. odstavka 2. člena ZVV. Po navedeni določbi je vojni veteran pripadnik Teritorialne obrambe RS, policist, operativni delavec kriminalistične in obveščevalno varnostne službe, oboroženi pripadnik narodne zaščite ter pripadnik enot za zveze Republike in občin, ki je v vojaški agresiji na RS v času 26.6.1991 do 18.7.1991 opravljal dolžnosti pri obrambi RS. Opravljanje enotne kurirske službe pri občinskem upravnem organu pa tudi po mnenju sodišča ne pomeni formalne vključenosti v obrambo Republike Slovenije v okviru navedenih državnih organov (kot pripadnik Teritorialne obrambe RS, policist, oseba, vključena po odločitvi pristojnega organa ali poveljstva oziroma operativni delavec kriminalistične in obveščevalno varnostne službe, pripadnik narodne zaščite ali enote za zveze med RS in občinami), niti ne predstavlja dejavnosti opravljanja vojaških dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije. Dejstva, ki so po prej navedenih določbah ZVV za takšno odločitev vpisa v evidenco pravno relevantna, iz podatkov v predloženih upravnih spisih ne izhajajo, niti ne izhaja, da bi jih prvostopenjski upravni organ tudi sicer ugotavljal in presojal. Tožena stranka je zato pravilno na podlagi 105. člena Zakona o vojnih invalidih (Uradni list RS, št.63/95 do 75/97 - ZVojI), ki se v postopku za priznanje statusa vojnega veterana uporablja na podlagi določbe 24. člena ZVV, v predpisanem roku, po nadzorstveni pravici takšno odločitev razveljavila. Tožeča stranka tudi zmotno meni, da je šlo pri tem za ugotavljanje dejanskega stanja oziroma da je bilo le-to nepravilno ugotovljeno. Tožena stranka je svojo odločitev utemeljila na dejanski podlagi, ki izhaja iz upravnih spisov (torej ni uvedla posebnega ugotovitvenega postopka), ter pri tem ugotovila, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za priznanje statusa vojnega veterana tožeči stranki, kar za razveljavitev po nadzorstveni pravici povsem zadošča. Z ugovori, ki jih tožeča stranka podaja v tožbi in se nanašajo na opravljanje ostalih nalog v občinskem štabu v času agresije na Republiko Slovenijo, pa na takšno odločitev tudi ne more vplivati, saj gre za dejstva, ki jih prvostopenjski organ še ni presojal, in se bo do njih lahko opredelil le v ponovnem postopku, zato tudi navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo v tej zvezi za ta postopek niso relevantne. Sicer pa s tožbenimi navedbami tožeča stranka niti ne izpodbija dejstva, da podlaga za vpis, ki jo je uporabil prvostopenjski organ, ne dokazuje izpolnjevanja pogojev za vojnega veterana po 1. členu ZVV oziroma 6. alinei 2. člena ZVV.

Glede na navedeno je sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 - popr, in 70/00 - ZUS).