Jedro

Sodišče se sicer strinja z razlogi upravnega organa druge stopnje, s katerimi utemeljuje, zakaj gre pri predmetni dozidavi objekta za novo stavbo. Nima pa izpodbijana odločba razlogov, ali ne bi zahteva po izvedbi gradnje v skladu z določbami pravilnika pripeljala do tega, da bi se od tožnika zahtevalo nekaj, kar gradbeno dovoljenje ne določa oziroma je celo v izrecnem nasprotju z njim, kar ves čas postopka zatrjuje tožnik.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Jesenice št. 351-94/2013-10 z dne 21. 6. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničin zahtevek za izdajo uporabnega dovoljenja za rekonstrukcijo in dozidavo zahtevnega objekta – vrtca ..., na zemljišču parc. št. 1321/9, 1309/1 in 1324/1, vse k.o. ...

Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je toženka imenovala komisijo za ponovni tehnični pregled, v katero je imenovala izvedenca za strojne inštalacije in strojno opremo in mu naložila pregled dokumentacije in del. Izvedenec je po pregledu vseh dokazil ugotovil, da za prizidani del-novogradnjo niso upoštevana določila Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (v nadaljevanju Pravilnik), zaradi česar objekt ni zgrajen skladno s predpisi. Ker prizidanega dela ne obravnava kot novogradnjo, je nepopoln tudi predloženi izkaz energijskih karakteristik. Projektant ni upošteval določb Pravilnika, niti Pravilnika o racionalni rabi energije pri gretju in prezračevanju objektov ter pripravi tople vode, PID pa tudi ni dopolnjen z izračuni in ni izdelan njegov čistopis, kot je bilo zahtevano. Iz predloženega ni razvidno, kako je bila odpravljena tlačna preobremenitev vodovodne napeljave. Ker tožnik v odrejenem roku toženke ni obvestil o odpravi pomanjkljivosti, je v skladu s četrtim odstavkom 97. člena ZGO-1 zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja zavrnila.

Upravni organ druge stopnje je zavrnil tožničino pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Kot sporno izpostavlja vprašanje, ali je v obravnavanem primeru rekonstrukcije in dozidave objekta potrebno upoštevati Pravilnik. Ta se namreč uporablja pri novih stavbah in rekonstrukciji stavbe oziroma njenega posameznega dela, kjer se posega v najmanj 25 % površine toplotnega ovoja, če je to tehnično izvedljivo. Glede na nesporno ugotovitev, da za prizidani del Pravilnik ni bil upoštevan v celoti, upravni organ druge stopnje pritrjuje, da objekt ni bil zgrajen skladno s predpisi. Pritrjuje tudi stališču prvostopenjskega organa, da je treba predmetno dozidavo glede na 7.1. točko 2. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) šteti za novogradnjo. Na pravilnost odločitve pa tudi ne vpliva ugovor, da je bila na celotnem projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja opravljena revizija, saj je revident izpolnjevanje bistvenih zahtev, pregledanih v načrtu strojnih inštalacij, vezal ravno na upoštevanje Pravilnika.

Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da upoštevanje določb Pravilnika v predmetnem primeru ni potrebno, zato vloge za izdajo uporabnega dovoljenja ni dopolnila. Z upoštevanjem določb Pravilnika pri izvedbi dozidave bi bila gradnja v nasprotju s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, v katerem je bilo izrecno določeno, da se bodo novo predvideni prostori ogrevali z električnimi radiatorji. S tem, ko je toženka izdala gradbeno dovoljenje, je sprejela stališče, da določb Pravilnika za predmetno gradnjo ni treba upoštevati, zato jih tudi ne more zahtevati za izdajo uporabnega dovoljenja.

Poleg tega se ne strinja, da gre pri dozidavi za novogradnjo. Meni, da vsaka dozidava avtomatično ne pomeni novogradnje, če se zaradi nje bistveno ne spremeni zunanji izgled objekta. Pri presoji tega vprašanja je pomemben tudi način izvedbe dozidave. Meni, da predmetna dozidava ne spreminja zunanjega izgleda vrtca, temveč predstavlja zgolj začasno montažno širitev obstoječih prostorskih kapacitet. Navedeno potrjuje dejstvo, da bo po odstranitvi začasne montažne kontejnerske enote ostal izgled obstoječega objekta vrtca v celoti nespremenjen. Predlaga zaslišanje ..., ..., ... in ... ter vpogled v gradbeno dovoljenje z dne 11. 9. 2012, uporabno dovoljenje z dne 31. 12. 2012 ter načrt električne inštalacije in električne opreme, ki je bil podlaga izdanima dovoljenjema. Sklicuje se tudi na izvedbo prizidka k osnovni šoli v Občini ..., pri katerem je dozidava ogrevana z električnimi radiatorji. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in povrnitev stroškov postopka.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljeno.

Prvi odstavek 95. člena ZGO-1 določa, da se mora s tehničnim pregledom ugotoviti, ali je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem (1. točka), ali je iz dokazila o zanesljivosti objekta razvidno, da je objekt izveden v skladu z gradbenimi predpisi, ki so obvezni pri izvedbi objektov take vrste in s pogoji, določenimi za gradnjo in s predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo objektov brez grajenih in komunikacijskih ovir (2. točka), ali je iz dokazila o zanesljivosti objekta razvidno, da so bili upoštevani predpisani ukrepi, s katerimi bodo preprečeni oziroma na najmanjšo mero omejeni vplivi, ki jih utegne povzročiti objekt sam po sebi oziroma z uporabo v svoji okolici (3. točka), ali je projekt izvedenih del izdelan v skladu s predpisi (4. točka) in ali so zgrajeni objekti, s katerimi se zagotavlja minimalna komunalna oskrba (5. točka).

Iz navedene določbe izhaja, da se v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ne preverja skladnost projekta z bistvenimi zahtevami, ki jih predpisuje zakonodaja (ta se preverja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja), ampak skladnost izvedbe objekta z gradbenimi predpisi (2. točka prvega odstavka 95. člena ZGO-1), ki pa mora biti tudi skladna z izdanim gradbenim dovoljenjem (1. točka prvega odstavka 95. člena ZGO-1).

Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da v zadevi ni izpolnjen pogoj iz 2. točke navedene določbe, saj iz izkaza energijskih lastnosti stavbe, ki je obvezen sestavni del dokazila o zanesljivosti objekta, ni izkazano, da so za dozidavo izpolnjene zahteve iz 7. in 16. člena Pravilnika.

Upravni organ druge stopnje je kot sporno izpostavil zgolj vprašanje, ali je v obravnavanem primeru rekonstrukcije in dozidave treba upoštevati Pravilnik, kar je odvisno od vprašanja, ali gre pri predmetni dozidavi za novo stavbo. Ta pravilnik se namreč uporablja pri gradnji novih stavb in rekonstrukciji stavbe oziroma njenega dela, kjer se posega v najmanj 25 odstotkov površine toplotnega ovoja, če je to tehnično izvedljivo (prvi odstavek 2. člena Pravilnika).

Sodišče se sicer strinja z razlogi upravnega organa druge stopnje, s katerimi utemeljuje, zakaj gre pri predmetni dozidavi objekta za novo stavbo. Nima pa izpodbijana odločba razlogov, ali ne bi zahteva po izvedbi gradnje v skladu z določbami Pravilnika pripeljala do tega, da bi se od tožnika zahtevalo nekaj, kar gradbeno dovoljenje ne določa oziroma je celo v izrecnem nasprotju z njim, kar ves čas postopka zatrjuje tožnik.

Tožnik namreč navaja, da je bilo v gradbenem dovoljenju izrecno določeno, da se bodo predmetni objekti ogrevali z električnimi radiatorji, kar izhaja tudi iz prve točke izreka gradbenega dovoljenja z dne 19. 12. 2011, ki se nahaja v upravnih spisih. Navedeno kaže na to, da gradbeno dovoljenje uporabe Pravilnika pri predmetni gradnji ne predpisuje, ampak celo predpisuje način ogrevanja, ki je drugačen, kot ga predpisuje Pravilnik.

Glede na navedeno je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponoven postopek.

Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22% DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).