Jedro

Tožnik je ob vložitvi vloge predložil potrdilo Upravne enote Celje o prijavi stalnega prebivališča, ki ni dokazovalo izpolnjevanja pogoja iz 3. 2. točke Javnega razpisa, to je stalnosti bivanja v Mestni občini Celje, dokazovalo pa je izpolnjevanje splošnega pogoja iz 2.1 točke Javnega razpisa. Ta ugotovitev po mnenju sodišča pomeni, da tožnikova vloga ni bila popolna in bi moral prvostopenjski organ, v kolikor bi sledil določbam ZUP o ravnanju z nepopolno vlogo in Splošnim določbam v Javnemu razpisu v točki 6 (Razpisni postopek), tožnika pozvati, naj nepopolno vlogo dopolni.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba tožene stranke, številka 36212-116/2011 z dne 9. 11. 2011 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Nadzorni svet družbe Nepremičnine Celje, d.o.o., tožena stranka v tem upravnem sporu, je odločbo št. 36212-116/2011 z dne 9. 11. 2011, ki se izpodbija v tem upravnem sporu, odločil, da se pritožbi A.A., zoper odločbo Nepremičnin Celje d.o.o., delno ugodi in se točkovalni zapisnik popravi tako, da mu je prizna za kvaliteto bivanja 30 točk in za funkcionalnost stanovanja 10 točk, skupno 250 točk in prosilca uvrsti na 190. mesto prednostne liste.

V obrazložitvi tega akta je drugostopenjski organ pojasnil, da je pritožnik ugovarjal, ker mu niso bile dodeljene točke za kvaliteto bivanja (premalo osončeno stanovanje), funkcionalnost bivanja (vhod v stanovanje neposredno iz dvorišča) in stalnost bivanja v Mestni občini Celje. Po pregledu spisne dokumentacije in ogleda stanovanjskih razmer je bilo ugotovljeno, da je prosilec upravičen do priznanja 30 točk za kvaliteto bivanja in 10 točk, ker ima vhod v stanovanje neposredno iz dvorišča. Po pregledu potrdila Upravne enote Celje z dne 21. 4. 2011, iz katerega je razvidno, da ima prosilec prijavljeno stalno prebivališče v Mestni občini Celje od 29. 4. 2005 dalje, pa mu dodatnih točk iz tega naslova ni bilo mogoče priznati.

Tožnik v vloženi tožbi oporeka odločitvi drugostopenjskega organa in pojasnjuje, da se ne strinja s točkovanjem kriterija številka 11-stalnost bivanja v Mestni občini Celje. Dodeljeno mu je bilo samo 20 točk, ker naj bi imel v Mestni občini Celje prijavljeno stalno prebivališče od 29. 4. 2005 dalje, kljub temu, da je pritožbi priložil dokazilo, ki izkazuje, da v MO Celje biva bistveno dalj časa. Sodišču predlaga, da njegovi tožbi ugodi.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je med strankama upravnega spora sporno, ali je bil tožnik v postopku oddaje neprofitnih stanovanj v najem, pravilno točkovan s 250 točkami in uvrščen na 190. mesto prednostne liste.

Sodišče v obravnavi zadevi uvodoma pojasnjuje, da gre za postopek, ki se je izvedel na podlagi Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, ki je bil objavljen 15. 4. 2011 v časopisu Novi tednik (v nadaljevanju Javni razpis). Javni razpis temelji na določbah Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1), ki v določbi petega odstavka 87. člena določa, da so do dodelitve neprofitnega najemnega stanovanja v lasti občine upravičeni državljani RS, ki izpolnjujejo pogoje in merila, določena s pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, ki ga izda minister. Gre za Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik), ki v 3. členu med splošnimi pogoji za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja določa, da mora imeti prosilec med drugim stalno prebivališče v občini, v kateri je zaprosil za pridobitev neprofitnega stanovanja. Po drugem odstavku 19. člena Pravilnika potrdilo o stalnem prebivališču in številu članov gospodinjstva pridobijo najemodajalci neprofitnih stanovanj neposredno od pristojnih državnih organov. Iz določbe 4. člena Pravilnika nadalje izhaja tudi, da lahko najemodajalci poleg splošnih pogojev iz Pravilnika (iz 3. člena), predpišejo tudi dodatne pogoje, ki jih mora izpolnjevati prosilec. Kot takšen dodatni pogoj je bil v 3. 2. točki Javnega razpisa objavljen pogoj stalnosti bivanja v Mestni občini Celje, ki ga je bilo mogoče točkovati z največ 50 točkami. Doba stalnega bivanja se po isti določbi Pravilnika točkuje na podlagi potrdila Upravne enote Celje od vključno 1971 leta dalje, upošteva pa se število let dopolnjenih v letu razpisa, v primeru prekinitve pa se leta seštevajo.

V obravnavani zadevi podatki priloženega upravnega spisa izkazujejo, da je bilo potrdilo o stalnem prebivališču tožnika pri Upravni enoti Celje pridobljeno na podlagi tožnikove vloge, dne 21. 4. 2011. Gre za potrdilo, ki dokazuje prijavo stalnega prebivališča in ne izkazuje podatka o tožnikovih prejšnjih stalnih prebivališčih. Slednje potrdilo je tožnik priložil sam, dne 12. 10. 2011, kot dopolnitev pritožbe zoper prvostopenjsko odločbo. Iz navedenega potrdila št. 021-12/2011-174 z dne 12. 10. 2011 izhaja, da je imel tožnik v občini Celje prvič prijavljeno stalno prebivališče 21. 3. 1971, prav tako pa so iz tega potrdila razvidne nadaljnje prijave stalnega prebivališča. Gre za dokazilo, ki v postopku odločanja drugostopenjskega organa ni bilo upoštevano, oziroma se do te listine drugostopenjski organ ni opredelil, ampak je brez pojasnila upošteval prej citirano potrdilo, ki dokazuje naslov stalnega (zadnjega) prebivališča tožnika v Mestni občini Celje od leta 2005 dalje.

Sodišče v zvezi z navedenim dodatno pojasnjuje tudi, da skladno se skladno z določbo drugega odstavka 87. člena SZ-1, v postopku oddaje neprofitnega stanovanja v najem, uporabljajo postopkovna določila Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki po presoji sodišča v obravnavni zadevi niso bila upoštevana, ne v postopku pred prvostopenjskim, ne v postopku pred drugostopenjskim organom. Sodišče namreč ugotavlja, da je tožnik ob vložitvi vloge predložil potrdilo Upravne enote Celje, št. 021-12/20111-39 z dne 21. 4. 2011, ki ni dokazovalo izpolnjevanja pogoja iz 3. 2. točke Javnega razpisa, to je stalnosti bivanja v Mestni občini Celje, dokazovalo pa je izpolnjevanje splošnega pogoja iz 2.1 točke Javnega razpisa. Ta ugotovitev po mnenju sodišča pomeni, da tožnikova vloga ni bila popolna in bi moral prvostopenjski organ, v kolikor bi sledil določbam ZUP o ravnanju z nepopolno vlogo in Splošnim določbam v Javnemu razpisu v točki 6 (Razpisni postopek), tožnika pozvati, naj nepopolno vlogo dopolni, v Javnem razpisu določnem roku 15 dni. Takšno ravnanje organa iz upravnega spisa ne izhaja, zato naknadno, pritožbi priloženo potrdilo Upravne enote Celje, ki dokazuje stalnost bivanja, po presoji sodišča ne pomeni, da je bilo dokazilo o izpolnjevanju pogoja iz 3. 2. točke Javnega razpisa predloženo prepozno in bi zato tožena stranka to potrdilo v postopku ponovnega točkovanja morala upoštevati.

Ker torej v postopku izdaje izpodbijane odločbe niso bila upoštevana pravila postopka, je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Sodišče je moralo zaradi celovitosti ocene stanovanjskih, socialnih in drugih razmer in tudi zaradi odločitve tožene stranke o prosilčevi uvrstitvi na 190. mesto prednostne liste, ki je odvisno od doseženega števila točk, izpodbijano odločbo odpraviti v celoti. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka upoštevati v pritožbenem postopku predloženo potrdilo Upravne enote Celje, št. 021-12/2011-174 z dne 12. 10. 2011 in v tem postopku ponovno odločiti o številu točk, ki jih uveljavlja tožnik, pri čemur bo morala upoštevati tudi določbo 22. člena Pravilnika, ki določa, kako mora biti izpolnjen in podpisan točkovalni zapisnik.